Korenine / Origin / Herkunft

©  korenine.si  

Korenine

 

Konferenca

 

Novice

 

Zborniki

 

O nas

 

Povezave

  Podpora   Korenine
  Origin   Conference   News   Proceedings   About us   Links   Donations  

VPLIVI ZADNJE POLEDENITVE NA PRAPREBIVALSTVO EVROPE

Anton Perdih

Mala vas 12 SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Povzetek

Predstavljena so področja v Evropi, kjer je bilo mogoče življenje in gibanje ljudi med zadnjo poledenitvijo. Poledenitev je za precej tisočletij ločila Evropejce v sedem skupin, ki so se razvijale dokaj ločeno. Po otoplitvi so se obnovili stiki med njimi, zlasti pa so se ob zasedanju otajanih predelov tam mešali med sabo, vendar različne skupine v različnih razmerjih v različnih predelih. To je dalo policentrično osnovo za nastanek protoslovanskih indoevropskih protojezikov, ki so se zaradi velike gibljivosti prebivalstva lahko nekaj tisočletij izenačevali. Po uveljavitvi kmetijstva je prišlo do ločitve med poljedelci-živinorejci, ki so postajali vedno manj gibljivi in nomadskimi živinorejci, ki so gibljivost ohranili in se ob zmanjševanju prostih površin umikali proti vzhodu, v Azijo. Podane so tudi možnosti nekaterih prejšnjih in kasnejših dogajanj, ki so lahko bistveno vplivala na poselitev in razvoj duhovne in materialne kulture ter jezikov in pisav.

 

Uvod

Učili so nas in še vedno nam dopovedujejo, da so naši predniki prišli v naše kraje v 6. stoletju izza Karpatov in sicer tako, da so bodisi zasedli novo ozemlje in pri tem pobili prvotno prebivalstvo, bodisi da so prišli na izpraznjeno ozemlje ali pa da so jih sem prignali Obri. Šavli [1] je postavil podobno dogajanje v 12. stoletje pr. Kr., ko naj bi naši predniki, slavni Veneti, junaško prodrli v naše kraje iz lužiške kulture. Pantelić [2] na podlagi pričevanj antičnih piscev ugotavlja, da omenjajo Venete povsod tam, kjer je bila pred tem koliščarska kultura in da obstoja kontinuiteta prebivalstva še precej tisočletij nazaj. Tomažič [3] je opozoril, da obstojajo med baskovščino in slovenščino nekatere podobnosti, ki lahko izvirajo le iz pradavnine, ko naj bi obstajala nekakšna baskoslovanščina. Jandaček in Arko [4] sta pokazala še več podobnosti, ki da lahko izvirajo iz časa pred uveljavitvijo sedanjega načina štetja.

Renfrew [5] je postavil prelomno dogajanje, ko naj bi se v Evropi zaradi uveljavitve kmetijstva največ spremenilo, v 6. do 4. tisočletje pr. Kr.

Za področje sedanje Makedonije, Bolgarije in Srbije ugotavljajo arheologi nepretrgan in postopen ter zelo logičen razvoj v zadnjih 45 000 letih; Bailey [6] ga prikazuje do konca bakrene dobe. Tedaj naj bi izginil vodilni sloj, medtem ko je preprosto ljudstvo živelo še naprej svoje kamenodobno življenje. V vsem tem času je bil glavni uporabni material les. Orodje je bilo tudi kamnito; najprej so izboljševali način obdelave kamna, kasneje pa predvsem izbiro in ugotavljanje nahajališč boljših kamnov. Ob uporabi ognja se je zelo počasi razvijala izdelava in uporaba keramike. Vedno boljši način izdelave keramike je vodil do pridobivanja bakra. Tudi prehod v bronasto dobo je bil logičen. Pridobivanju bakra je sledilo pridobivanje arzenskega brona iz domačih surovin in šele kasneje izdelava pravega, kositrnega brona. Razvoj kmetijstva naj bi bil prav tako postopen. Prinesli in uveljavili naj ga ne bi naenkrat neki prišleki, "val" iz Male Azije, temveč naj bi se širil med domorodnim prebivalstvom postopoma, "z učenjem, trgovanjem in potovanji".

Postavilo se mi je vprašanje, kako vsa ta dejstva spraviti na skupni imenovalec in kako skicirati razvoj Evropejcev, da bo povezoval čim več znanih dejstev. Razmišljal sem v tole smer. Če je videti na Balkanu izpričana 45 000-letna kontinuiteta razvoja prebivalstva in njegove kulture, kako pa je bilo drugod po Evropi? Iz šolskih učbenikov [7] poznamo sliko zadnje poledenitve, ki nam kaže, da je bila razen severozahodne Evrope in Alp večina ozemlja sicer dokaj pusta, vendar nepoledenela in bi redko naseljeni ter zelo gibljivi nabiralci in lovci lahko živeli po vsej preostali Evropi. Ob tem mi je dalo misliti naslednje dejstvo [6]: Pred zadnjo poledenitvijo so v sedanji Bolgariji uporabljali za izdelavo orodja kamenje iz različnih predelov, od Bosne do juga Grčije. Torej so potovali ali trgovali na razdalji okoli 600 km zračne črte. Med zadnjo poledenitvijo so dobivali kamenje le iz vzhodne Bolgarije, po njej spet iz Bosne, iz Grčije pa ne več. Zakaj?

Odgovor sta mi nakazala dva podatka. Na višku poledenitve naj bi bil na Velebitu večni sneg do okoli 900 m sedanje nadmorske višine. Jadransko morje pa je bilo okoli 100 m niže kot sedaj. Podatke navajam v tabeli 1. Kako je bilo tedaj na Kilimandžaru, ne vem. Ker pa sedaj ugotavljajo, da bi se ob otoplitvi temperatura na zemeljskih tečajih povečala za okoli 12°C, na polutniku pa le za 2-3°C, lahko tako porazdelitev privzamemo tudi za čas poledenitve. Ker se temperatura zniža za 1°C na vsakih 100 m višine, je videti podatek iz tabele 1 za Kilimandžaro verjeten.

Korenine

Tabela 1. Meje večnega snega (ledu) med zadnjo ledeno dobo

Med zadnjo ledeno dobo

Zemlj. širina

 

Nadmorska višina

ZŠ (°)

 

meje ledu  NV(m)

0

 

5000

44.5

 

900

52

 

0

 

Iz podatkov v Tabeli 1 sledi enačba za stanje med zadnjo poledenitvijo:

NV = -0,5359*ZŠ2 - 68,289*ZŠ + 5000                   R2 = 1

kjer pomeni NV nadmorsko višino meje večnega snega na prisojni strani, ZŠ pa zemljepisno širino.

Kako je to sedaj, nam kaže tabela 2.

 

Tabela 2. Meje večnega snega sedaj [8]

Sedaj

Zemlj. širina

 

Nadmorska višina

(°)

 

meje ledu (m)

0

 

5200

47

 

2700

66

 

1200

80

 

0

 

Ti podatki se podajajo za prisojno stran. Na osojni strani sega (poledeneli) večni sneg tudi do 500 m niže, ponekod še več. Iz podatkov v Tabeli 2 sledi enačba

 

NV =  -0.3521*ZŠ2 - 37.005*ZŠ + 5201.8               R2 = 0,9999

 

Opozarjam na majhno število podatkov, zaradi česar je verodostojnost enačb nižja, kot to kažeta skoraj idealna korelacijska koeficienta. Strokovnjaki s tega področja bi lahko dopolnili podatke v tabelah, kar bi vodilo do enačb, ki bi imele večjo veljavnost. Kvadratni enačbi, diagram 1, sta vendarle videti dokaj uporabni, saj verodostojno vrneta obe mejni in vsa znana stanja. Koeficienta pred kvadratnim členom sta v razmerju okoli 2:3, kar kaže na delno podobnost ukrivljenosti krivulj. Koeficient pred linearnim členom pa je skoraj dvakrat večji pri stanju med zadnjo poledenitvijo, kar kaže na strmejši gradient temperatur in z njim povezane učinke.

 

Korenine


Diagram 1: Ocena odvisnosti meje večnega snega na prisojah od zemljepisne širine sedaj in med zadnjo poledenitvijo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Korenine

 

Če uporabimo kvadratno enačbo za oceno nadmorske višine večnega snega po Evropi med zadnjo poledenitvijo, dobimo podatke navedene v tabeli 3.

 

Tabela 3. Ocena nadmorske višine meje večnega snega med zadnjo poledenitvijo.

Zemlj. širina (°)

Kraj/gora

NV

35

gore v Maroku

2000

36

gore v Alžiriji

1800

37

Sierra Nevada, jug Sicilije, jug Peloponeza, jug Turčije

1700

38

sever Sicilije, jug Kalabrije, Atene, Izmir

1600

39

Lizbona, Estremadura, Ibiza, jug Sardinije, Kalabrija, Termopile, Lezbos,

1500

40

(Madrid), sredina Sardinije, sever Kalabrije, Olimp, Troja

1400

41

Porto, Salamanca, Tarragona, sever Sardinije, Neapelj, Bari, Bitola, Carigrad

1300

42

Vigo, jug Pirenejev, Korzika, Rim, Skadar, Skopje, Plovdiv

1200

43

sever Pirenejev*, Perugia, Ploče, Leskovac, Varna

1100

44

Avignon*, Rimini, Zadar, Ozren, Bor, Konstanca

1000

45

Bordeaux, Grenoble*, Torino, Istra, Senj, Ruma, Transilvanske Alpe

800

46

Limoges, Lyon*, Ljubljana, Subotica, Odesa

700

47

Nantes, Bern*, Gradec, Kišinjev

600

48

Bretanja, Vogesi, München*, Dunaj,

500

49

Pariz, Karlsruhe, Regensburg*, Brno, Prešov

400

50

jug Cornwalla, Amiens, Wiesbaden*, Praga, Krakow

200

51

Southampton, Dunquerque, Bruselj, Köln*, Erfurt, Dresden, Wroclaw, Lublin

100

52

Corcaigh, Ipswich, Haag, Münster, Brest

0

* Poševne črke opozarjajo, da je bila tam lahko za do nekaj sto metrov nižja meja večnega snega kot na Balkanu in v vzhodni Evropi

 

Če primerjamo to s sedanjim stanjem na Laponskem, kjer so nadmorske višine večinoma pod 500 m in je (izračunana) meja večnega snega med 1300 m na južnem delu in 900 m na severnem, potem vidimo, da so bile med zadnjo poledenitvijo razmere marsikje dokaj neugodne, vendar so zmogli preživeti.

Če podatke iz tabele 3 prenesemo na zemljevid, nam kažejo, da je med zadnjo poledenitvijo praBolgarom sneg oz. led zaprl prej uporabljano pot v Bosno in v Grčijo; potovali so lahko samo še na vzhod. S tem je bilo tudi jadransko področje Balkanskega polotoka ločeno od podonavskega.  Tudi gorovja na Apeninskem polotoku so bila v veliki meri zasnežena in so ga delila na vzhodni, jadranski in zahodni, tirenski del. Podobno, a morebiti manj izrazito je bil razdeljen na vzhodni in zahodni del tudi Pirenejski polotok.

Kaj lahko sklepamo iz teh podatkov za dogajanja po Evropi v tistih časih? Poledenitev se je razvijala postopoma. Ljudje, ki so bili po sili razmer zelo gibljivi lovci in nabiralci, so se postopoma umikali proti toplejšim krajem. Dejansko so se iz severne in srednje Evrope zaradi gorovij, ki so jim zapirala pot, lahko umikali ali proti jugovzhodu ali proti jugozahodu. Zasnežene gore so jih razdelile v več skupin, ki so lahko preživele v bližini morja, ne pa v gorati in zasneženi notranjosti. Možnosti za preživetje so ostale v nižinah ob Črnem morju, v spodnjem in morebiti srednjem Podonavju, ob Egejskem morju, ob Jadranskem morju, ob Tirenskem morju, v južni Franciji ter ob vzhodnih in zahodnih obalah na Pirenejskem polotoku. Zaradi tega imenujmo te med sabo ločene skupine ljudi Črnomorci, Podonavci, Egejci, Jadranci, Tirenci, Akvitanci in Iberci. Gorovja na zemljevidu jasno kažejo, da to niso mogli biti samo Balkanci, Italidi in Iberci, ki bi živeli na celih polotokih, temveč so jih gorovja ločevala med sabo. Glede na nacionalistični prizvok in zlasti glede na imperialni refleks sedanje italijanske države, ki ga ima naziv Italidi, bi bilo priporočljivo upoštevati stanje, ki ga nakazujejo podatki v tabeli 3 in namesto izraza Italidi uporabljati nevtralne izraze Jadranci, Tirenci, Akvitanci in Iberci, ki tudi bolje ustrezajo dejanskemu stanju.

Te razdeljene skupine ljudi so imele okoli 10.000 let med sabo le malo stikov in še to predvsem na ozkih obrobnih obmorskih območjih, zlasti tistih, ki jih je sprostila za okoli 100 m nižja gladina morja. Razmere, v katerih so živeli, so bile dokaj različne, Tabela 4.

 

Tabela 4. Povprečne letne temperature (°C)6

 

Akvitanija*

Balkan

Najvišje

12 do 16

20 do 22

Srednje

7

12

Najnižje

-8 do 0

-2 do 0

Padavine (mm)

450 do 500

550 do 600

* Zato do 500 m nižja meja večnega snega kot na Balkanu

Korenine

Po okoli 14 000 pr. Kr. je začel mraz popuščati in morje se je počasi dvignilo na okoli 40 m pod sedanjo gladino. To je vzelo največ ozemlja Jadrancem in Tirencem in jih sililo k umiku proti severu in v gore. Lahko si tudi mislimo, da rastlinstvo ni napredovalo tako hitro, kot se je dvigalo morje in da je bil zanje to čas velike stiske. Okoli 10 000 pr. Kr. je bilo pri nas ledene dobe konec. V Nemčiji naj bi bilo to okoli 8 000 pr. Kr., v Skandinaviji okoli 6 000 pr. Kr., Tabela 5.

V tabeli 6 citiram pregled najpomembnejših znanih sprememb podnebja v zadnjih 15 000 letih.9,10 Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj evropskih praprebivalcev?

Po koncu poledenitve so ljudje dobili veliko prostora za poselitev vedno bolj proti severu in v gore. Najverjetnejše poti napredovanja  so iz črnomorskega področja proti severu, severovzhodu in severozahodu; z Balkana ob Donavi proti severu, severozahodu in zahodu; od Jadranskega morja proti predelom nad Padsko nižino, proti severovzhodu v vzhodna obrobja Alp in v Panonsko nižino ter v bližnja gorovja na obeh straneh Jadranskega morja; od Tirenskega morja v bližnja gorovja, v Padsko nižino in gorovja nad njo ter na severozahod v sedanjo Francijo; iz sedanje Katalonije in Akvitanije proti severu v severozahodno in severno Evropo. Področja mešanja ljudi iz raznih ledenodobnih zatočišč so tako predvsem planjave severno od Alp in drugih srednjeevropskih gorovij, delno pa tudi Panonska nižina, Padska nižina,  področja  sedanje Francije in Iberski polotok.

 

Tabela 5. Razvojni mejniki naših prednikov

Čas

(let pr. Kr.)

Pojav

150-200 000

Anatomsko moderni ljudje

130 000

Sledovi prvih jezikov

100 000

Mutacija, ki je majhnemu delu ljudi omogočila sedanji način govora

90 000

Anatomsko moderni ljudje niso bili kos Neandertalcem

74 000

Velika katastrofa, eksplozija vulkana Tobe na Sumatri, tema, DT ~ -5°C, ljudje so skoraj izumrli. Preživeli le tisti, ki so se bolje sporazumevali in bolje lovili. Začetno ledenenje.

60-40 000

Razširijo se po vsem svetu

40-20 000

Kromanjonci prevladajo nad Neandertalci

20-10 000

Zadnja poledenitev. Največja ~16.000 (morje na -100 m), popuščanje po ~14.000 (morje na - 40 m).

Konec pri nas ~ 10.000, v Nemčiji ~8.000, v Skandinaviji ~6.000 pr. Kr.

10 000

Prva opazna svetovna (globalna) kultura; ohranjevanje hrane s sušenjem

6 000-4 000

Razširitev kmetijstva po Evropi; dvig gladine Črnega morja ~5.500

 

 

Tabela 6. Nenadne spremembe podnebja in obdobja obstojnega podnebja v Evropi in na Bližnjem vzhodu v zadnjih 15 000 letih [9]. Viri podatkov vključujejo raziskave cvetnega prahu, živalskih okamenin, morskih in jezerskih usedlin, plasti ledu in usedlin na splošno. V splošnem naj bi se številne, če ne vse te spremembe pojavile v teku nekaj desetletij [10] 

od danes

pr. Kr.

 

14 500

12 500

Hiter nastop toplejšega in vlažnejšega podnebja. Začne se hitro taljenje ledu.

13 500

11 500

Podnebje najmanj tako toplo in vlažno kot dandanes.

13 000

11 000

Ohladitev imenovana 'Older Dryas' (trajala je okoli 200 let) preden se je ponovno ogrelo

12 800

(+/-200)

10 800

Hitro a postopno nastane sušna ohladitev imenovana 'Younger Dryas'

11 500

(+/-200)

9 500

'Younger Dryas' se nenadoma konča v teku nekaj desetletij, vrne se toplejše in vlažnejše podnebje (Holocene, Isotope Stage 1)

9 000-

8 200

7000- 6200

Podnebje najmanj tako toplo in vlažno kot dandanes.

~8 200

~6200

Nenadno hladno in suho obdobje, ki traja okoli 200 let, pol tako hudo kot 'Younger Dryas'

8 000-

4 500

6000-2500

Podnebje najmanj tako toplo in vlažno kot dandanes.

5 900

3900

Mogoča je nenadna kratka ohladitev (znak: propad bresta)

Since

4 500

po 2500

Podnebje podobno kot dandanes.

2 600

600

Razmeroma vlažno in hladno obdobje (trajanje ni znano) na številnih območjih.

 

 Korenine

 

Kaj bi se pri tem lahko dogajalo, nakazujem v Tabeli 7. Ena od domnev za dogajanja po letih okoli 6000 pr. Kr. bi veljala, če upoštevamo razširjenost defektnega gena za receptor za virus HIV [11] in če je toharščina res bolj podobna keltščinam in germanščinam kot slovanščinam. Kaj se je v resnici dogajalo, bo treba ugotoviti s primerjavo s podatki iz drugih virov.


 

 

Tabela  7. Možen potek razvoja ljudi v Evropi

 

Obdobje (let pr. Kr.)

Dogajanje (ozemeljsko)

Dogajanje (medčloveško)

Jezikovni razvoj

 

 

 

 

60 000 - 40 000

Selitev v Evropo in po njej

Mešanje gibljivih nabiralcev-lovcev

Pojav protoafroevropejščine

40 000 - 30 000

Iztrebljanje Neandertalcev

Mešanje gibljivih nabiralcev-lovcev

Nastajanje tkzv. basko-slovanščine

30 000 - 20 000

Umikanje v nižine in proti jugu

Mešanje gibljivih nabiralcev-lovcev

tkzv. Basko-slovanščina

20 000 - 10 000

Življenje v dokaj ločenih okoljih

Neodvisen razvoj (divergenca)

Nastajanje proto-jezikov (1-7)

10 000 - 8 000

Naseljevanje srednje Evrope

Mešanje prej ločenih skupin

Nastajanje novih proto-jezikov (11-17)

8 000 - 6 000

Naseljevanje severne Evrope; naseljevanje gora

Izenačevanje jezikov na planjavah

od Pirenejev do Črnega morja

Indoevropski protojeziki (podobni med sabo - morebiti že protoslovanščine)

6 000 - 4 000

Uveljavljanje kmetijstva

Ločitev poljedelcev in nomadskih živinorejcev. Odhajanje slednjih proti vzhodu, v Azijo

V Evropi razvoj indoevropskih proto­jezikov v proto­slovanščine; na skrajnem vzhodu Evrope in v srednji Aziji mešanje nomadskih proto­Indo­evropejcev in azijskih ljudstev ter pretvorba proto­Indo­evropejščine v proto­toharščino in naprej v proto­keltščino in proto­germanščino

4 000 - ?

Razvoj kmetijstva, obrti, lončarstva, kovinarstva, trgovine, ... Vdori z vzhoda, zlasti v severno Evropo in Sredozemlje

Vplivi trgovskih stikov in vojaških vdorov

Ugrofinski vplivi - v Evropi pretvorba proto­indo­evropščin v prabaltščine in praslovanščine

po 1 300 ?

Vdori praKeltov in praGermanov v severno Evropo

Podrejanje Praslovanov

Germanizacija in pokeltenje podrejenih oz. poslovanjenje dela Keltov

 

1 protoIberščina          2 protoAkvitanščina     3 protoTirenščina         4 protoJadranščina       5 protoBalkanščina      6 protoČrnomorščina

7 protoEgejščina

 

11 protoIberščina        12 protoBaskovščina   13 zahodna protoIndoevropščina         14 osrednja protoIndoevropščina       15 južna protoIndoevropščina 16 vzhodna protoIndoevropščina         17 protoEgejščina

Korenine
 

 

Upoštevati velja še nekaj drugih stvari. Iz drobcev podatkov, ki se pojavljajo zadnja leta, se počasi kaže tudi bolj podrobno, kako in zakaj je prišlo do stalne naselitve, razvoja kmetijstva, lončarstva in kovinarstva ter kakšne so bile nekatere posledice:

 

            1. Kako je prišlo do stalne naselitve?

Najprej ob morju, velikih rekah in jezerih, kjer je bilo skozi vse leto dovolj rib in drugih vodnih živali ter se ni bilo treba toliko premikati zaradi iskanja hrane.

            2. Kako je prišlo do živinoreje

Nabiranje in lov - od kdo ve kdaj?

Ohranjanje živil s hlajenjem in zmrzovanjem - zadnja poledenitev (??)

Ohranjanje živil s sušenjem ~ 10 000 pr. Kr., mogoče pa že davno prej

Ohranjanje svežega mesa z ujetjem in vzdrževanjem živih živali (mladičev ?)

Podaljševanje vzdrževanja živih živali ® začetki živinoreje ?

            3. Kako je prišlo do kmetijstva

Nehoten raztros nabranih semen blizu doma - naslednje leto več semen blizu doma

Ohranjanje semen s sušenjem

Odstranitev drugih rastlin, ki ovirajo uspevanje zaželenim ® začetek kmetijstva

            4. Kako je prišlo do kovinarstva

Uporaba ognja za gretje in pripravo hrane

Zaščita ognjišč pred vetrom oz. dela prostora pred ognjem ® spoznavanje vpliva ognja na kamne oz. glino

Oblikovanje gline pred dajanjem ob ogenj

Večanje vročine v ognjiščih in žganje gline pri vedno višji temperaturi

Pri dovolj visoki temperaturi taljenje bakrove rude

 

Posebno vprašanje, ki bo povzročilo še veliko razlik in nasprotij v mnenjih znanstvenikov, je vprašanje prvotnih prebivalcev in kasnejših prišlekov. Do sedaj je bilo v Evropi uveljavljeno mišljenje, da so Grki, Romani, Kelti in Germani prvotni prebivalci; ostali, zlasti Slovani, pa prišleki. Vedno več dejstev kaže, da je resnica ravno obratna, s čemer se bodo tudi najbolj odprti sedanji znanstveniki težko sprijaznili, ker so iz mladosti naučeni drugače. Prvotni prebivalci Evrope je videti, da so bili Basko-Slovani, ki so se v večjem delu Evrope pretvorili v protoslovanske Indoevropejce in kasneje v več skupin Praslovanov, medtem ko so Grki, Latinci, Kelti in Germani azijski priseljenci, nastali iz protoIndoevropejcev, ki so prišli v Evropo kot osvajalci, najete vojske ali pa kot roparski zavojevalci ter uničili prvotni slovanski videz velikega dela Evrope. Zgodovina njihovih "slavnih" del je zgodovina njihovih nečloveških in protičloveških dejanj, vključno z genocidi in etnocidi. To je videti, da je sedanja veljavna uradna zgodovina Evrope.

Korenine

Viri

1.        Šavli, J. Glas Korotana 1985, 10, 23-125.

2.        Pantelić, S. Veneti were autochthonous in Carinthia. Zbornik Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro - SKSSK, Ljubljana 2002, 38-47.

3.        Tomažič, I. Slovenci - kdo smo, od kdaj in odkod izviramo?, Editiones Veneti, Ljubljana 1999.

4.        Jandaček, P., Arko, L. Linguistic connections between Basques and Slavs (Veneti) in Antiquity. Zbornik Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro - SKSSK, Ljubljana 2002, 151-166.

5.        Renfrew, C.  Archeology and Language, I. Cape Ltd., London 1987

6.        Bailey, D. W. Balkan Prehistory. Routledge, London & New York  2000.

7.        Ingolič, B.; Medved  J. Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 1983.

8.        Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana 1996.

9.        Adams J.M. (1998). Global land environments since the last interglacial. Oak Ridge National Laboratory, TN, USA. http://www.esd.ornl.gov/ern/qen/nerc.html

10.     Adams J.M., Maslin M. & Thomas E. (1999). Sudden climate transitions during the Quaternary. Progress in Physical Geography 23 (1), 1-36

11. O'Brien S.J., Dean M.: In search of AIDS-resistance genes. Sci. Amer. Sept. 1997, 44-51.

Korenine 

Abstract

The regions in Europe, where the life and mobility of people during the last Ice Age was possible, are presented. Glacial divided Europeans for millennia into seven groups that developed almost entirely in separation. After warming, the contacts between them resumed. Populating the regions accessible after ice retreat they mixed, but different groups mixed in different proportions in different regions. This mixing gave the polycentric base for the proto-Slavic Indo-European proto-languages to come into existence. Due to the high mobility of population these proto-languages were converging for some millennia. After prevalence of agriculture, farmers-stockmen became less and less mobile and the more mobile nomadic stockbreeders moved due to the reduced amounts of available land towards east into Asia, even into territories of present China. Some explanation of possible events taking place before the Glacial and after it is also given.

 

Table 7. A possible way of population development in Europe

 

Period (BC)

Events (territorial)

Events (interhuman)

Development of languages

60 000 -

40 000

Migration of people into Europe

Mixing of mobile hunters-gatherers

Formation of Proto-Afro-European language

40 000 - 30 000

Exterminating Neanderthals

Mixing of mobile hunters-gatherers

Formation of Proto-Basque-Slavic language

30 000 - 20 000

Retreat into lowlands and towards south

Mixing of mobile hunters-gatherers

Basque-Slavic language

20 000 - 10 000

Life in almost separated refuges

Independent development (divergence)

European proto-languages (1-7)

10 000 - 8 000

Settlement in Middle Europe

Mixing of previously separated population

New European proto-languages (11-17)

8 000 -

6 000

Settlement in Northern Europe and in mountains

Convergence of languages on the plains between Pyrenees and Black Sea

Indo-European proto-languages (quite similar), possibly proto-Slavic

6 000 -

4 000

Spread of farming

Separation of sedentary farmers-stockmen and mobile nomadic stockbreeders, which move towards east into Central Asia; mixing of proto-Indo-European nomadic stockbreeders and indigenous population in Central Asia

Development of Indo-European proto-languages into proto-Slavic in Europe; mixing of proto-Indo-European languages and languages in Central Asia to form proto-Celtic and proto-Germanic languages

4 000 - ?

Development of agriculture, craft, pottery, metallurgy, trading, etc. Intrusions from east, especially into northern Europe and Mediterranean

Influences of trading contacts and military intrusions into Europe and China

Ugro-Finn influences; transformation of proto-Slavic languages into Old Baltic and Old Slavic in Europe

after

1 300 ?

Intrusions of proto-Celts and proto-Germans into Europe, most effectively into northern Europe

Subordination of Old Slavs

Germanisation and celtisation of subordinates, resp. slavisation of part of proto-Celts

 

1 proto-Iberic       2 proto-Aquitain                 3 proto-Tyrrhenian             4 proto-Adriatic   5 proto-Balkanic  6 proto-Črnomorščina        7 proto-Aegean

 

11 proto-Iberic     12 proto-Basque  13 western proto-Indo-European     14 central proto-Indo-European       15 southern proto-Indo-European

16 eastern proto-Indo-European      17 proto-Aegean