|
SLEDOVI SLOVENŠČINE V FRANCIJI
Tomaž Grohar Jalnova 4, 4240 Radovljica
V knjigi Allgemeine Weltgeschichte, izdani v Berlinu leta 1891, je natisnjen zemljevid kraljestva Karla Velikega iz leta 771. Na zemljevidu so označena francoska mesta v Galiji in v Aquitaniji s starimi imeni: PETRAGORA, LEMOVICI in RUTENICA. Petragora se je popačila v Perigueux, Lemovici v Limoges, Rutenica pa se imenuje Rodez. Na istem zemljevidu je mesto Brest v Bretaniji označeno kot Bresta in na jugu Francije v Pirenejih mesto Bigorra, katero ime se dandanes pojavlja kot pokrajina Bigorre. Znano je, da so se prebivalci Limogesa še v letu 1849 imeli za posebno ljudstvo z imenom Lemovices, kar je razvidno iz nemškega slovarja Allgemeines Woerterbuch Avgusta Meulerja, kjer so na strani 322 označeni kot “ein Volk in Gallia-Aquitanica”. Da imajo francoska mesta poleg sedanjih tudi prvotna imena, dokazuje tudi zemljevid, objavljen v ilustrirani knjigi RIMLJANI, ki je izšla v slovenskem jeziku, kjer je Petragora označena kot Pet-gory. V knjigi L’Evrope des Celtes, pisateljice Christiane Eleuere, pa so označeni takole: Petrocorier, Lemovicer in Rutener. Tudi obmorsko mesto Vannes se je nekoč imenovalo Venedi, kar spominja na italijanske Benetke. Pri imenu mesta Bigorra je očitno, da so prebivalci južne Francije nekoč poznali pomen korena GOR, česar njeni današnji prebivalci ne vedo več. Ime Brest v Bretaniji pa je enakega imena kot Brest v Belorusiji, domnevno imata obe imeni isti izvor. Na atlantski obali pa je pokrajina Vendee, ki tudi utegne imeti ime po Venetih.
Glej tudi: Tomaž Grohar: Zgodovina v luči jezikovnih sledi, Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Radovljica 1998. |