Korenine / Origin / Herkunft

KJE JE BILO JAPODSKO MESTO  M E T U L L U M?

Dimitrij Kebe

Brodarjev trg 15, Ljubljana

Kot zasebni raziskovalec sem po »naključju« leta 1994 kupil staro knjigo – Zgodovina Slovencev Josipa Grudna.⁽¹⁾ Že na prvem listu te knjige je bila napisana pesem Franceta Prešerna, ki se glasi:

"... očetov naših imenitna dela,

kar jih nekdanjih časov zgodba hrani,

kako »Metulum« se Avgustu brani, ..."

in ta kitica mi je dala povod in usmeritev v raziskovanje.

Z dolgoletnim preučevanjem knjig slovenskih piscev zgodovine (Schonleben, Baucer, Linhart, Jesenko, Gruden, Mal, Berlot-Rebec, Grafenauer itd.), ki so se večinoma opirali na antične zgodovinarje (Apijan, Strabon, Plinij, Livij, Polibij), sem prišel do zaključka, da je od vseh zgoraj naštetih slovenskih piscev najbolj realistično opisal lokacijo mesta Metullum Anton Tomaž Linhart v knjigi Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije leta 1788.⁽²⁾

Po Linhartovih podatkih sem se lotil iskanja, kje naj bi bila lokacija mesta Metullum. V dobrih petih letih raziskovanja sem prehodil večino Notranjske od Krima do Kolpe, od Vrhnike do Ilirske Bistrice, in od Babnega polja do Starega kota. Za orientacijo, kako bi lažje odkril lokacijo mesta Metullum, sem kot prvo določil, da poiščem mesto Terpon, ki je na zemljevidu narisano južno od Metulluma, in rimsko utrdbo Magnus Vicus, ki leži severno od njega in jo A.T.Linhart locira v današnji Ig.

Terpon

Lokacijo sem odkril lažje kot drugi dve, saj sem sledil po zemljevidu reko Kolpo in nato rečico Čabranko do njenega izvira imenovanega tudi Obrh. Nad izvirom na slovenski strani na višini približno 850 metrov je stalo to mesto.

Pri vseh označenih imenih starih antičnih mest je Linhart dodal še imena iz njegovega časa in tako je za Terpon napisal ime LAS-LAZ. Danes je to naselje Lazec, oddaljeno samo 5 km od mesta, kjer je bil Terpon, celotno področje pa se imenuje »Stari kot«, kar govori samo po sebi. Z vrha je viden pogled desno proti Babnem polju, levo proti Osilnici-Kolpi, naravnost proti Gorskemu Kotarju, ter na vse poti, doline in prelaze v okolici. V sami naselbini je dobro viden vhod, obrambni zidovi in talni obrisi koč. V bližini pod naselbino je odlično ohranjena obzidna jama za žganje apna, ki je rabila za graditev obrambnih zidov in drugih objektov. V sami naselbini je tudi navpični rov-votlina (5 m), ki pa je danes zasuta.

Magnus Vicus

Po Linhartu naj bi bila utrdba Magnus Vicus na Igu. Sam pa sem našel možnost druge lokacije utrdbe Magnus Vicus. Ob izviru rečice Iške sem našel še tri gradišča. Eno stoji na levi strani rečice Iške, ki izvira dobrih 500 metrov stran (gledano od izvira v smeri proti Ljubljani). Sama utrdba je slabo vidna, vendar so delno opazne razvaline zidu in talna oblika štirioglatega obzidja. Zraven utrdbe je vodila pot proti Igu mimo Golega, kot tudi v Rašico in Turjak gledano proti severu, južno pa v več smeri Cerknica, Lož, Loški potok, Sodražica.

Kakih 50 m nad utrdbo je manjše gradišče (Vrhe 814), ki po moji oceni datira v železno dobo. Dvesto metrov desno proti izviru Iške pa je še eno večje gradišče – utrdba (Veliki vrh 812), ki pa je odlično ohranjeno.

M E T U L L U M

Potem, ko sem odkril lokacijo mesta Terpon in rimsko utrdbo Magnus Vicus, ki sta bila dobesedno tam, kjer ju je označil Linhart na zemljevidu, mi je bila pot za dosego cilja lažja. Opazil sem, da je na Linhartovem zemljevidu Metullum označen na isti zemljepisni širini kot  Cerkniško jezero, in da je v bližini rečica, ki ponikne. Ker sem preiskal vse območje v polmeru 20 km, sem prišel do zaključka, da je to nesporno reka Bloščica, in da Metullum stoji nad naseljem Žimarce. Hrib se danes imenuje Planine (811 m) in je oddaljen približno 25 km zračne linije od Snežnika (imenovan tudi Bela gora, 1796 m), od Terpona tudi 25 km, ter od utrdbe Magnus Vicus 35 km. Največje presenečenje samega vrha Metulluma je, da se ga ne vidi iz bližine z zahoda in severa in je kot tak dobro skrit. Zato ni čudno, da ga je Oktavijan zaman iskal po notranjskih gozdovih, glej Apijan, Strabon.^(3,4) Po opisu v knjigi Berlota in Rebca⁽⁵⁾ je zato odšel z vojsko od Navporta (Vrhnika) ob reki Savi do Siska, od tam zavzel japodske utrdbe do Senja in nato iz zaledja napadel in zavzel Metullum. Po tem opisu bi Oktavijan zavzel Ogulin, kjer naj bi bil Metullum po hrvaški verziji, spotoma, med prodiranjem proti Senju. Ko je Oktavijan premagal Metullum, je prodrl preko nižin Dolenjske proti sotočju Save in Kolpe.⁽⁵⁾ Iz besedila Berlota in Rebca⁽⁵⁾ je torej razvidno, da Metullum ni mogel biti pri današnjem mestu Ogulin, kot to trdijo Hrvati, temveč tam, kjer sem ga odkril sedaj.

Sam vrh Planine je težko dostopen in dobro branljiv iz severne, zahodne in južne strani. Mesto je bilo na dveh lokacijah. Vrhnji del, ki je bil do tal porušen (Apijan, Strabon),^(3,4) je bil na nadmorski višini 811 m. Spodnji del, kjer je še vidna naselbina, je bil na višini okoli 700 metrov. Vidni so talni obrisi koč, obrambni nasipi naselbine in delno je viden porušen zaporni zid okoli Metulluma. Gledano z vrha proti jugu, so spodaj, na višini okoli 750 metrov, ohranjene japodske gomile. Pod hribom je v bližini izvir reke Bistrice, manj kot 5 km proč je že prej omenjena reka Bloščica in majhno Bloško jezero, ki je bilo po vsej verjetnosti pred okoli 2000 leti večje, zato je na zemljevidu Linharta reka Bloščica bolj odebeljena. Naj omenim še 20 km proti zahodu oddaljeno Cerkniško jezero.

Metullum je stal na pomembnem geostrateškem področju poti, ki so vodile na zahod proti Cerknici in Istri, na jug proti Terponu, Kolpi in Gorskemu Kotarju, na vzhod proti Dolenjski in na sever proti Igu in Ljubljani. V bližini Metulluma so kasneje zgradili veliki zaporni zid v smeri Strmca-Runarsko-Benete.⁽⁶⁾

Viri

1.        Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, Družba Sv. Mohorja, Celovec 1910.

2.        Anton Tomaž Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, ponatis Slovenska matica, Ljubljana 1981.

3.        Apijan: DE BELL.ILLYR, DIO CASS L.XLIX, po lit. (2), str. 90.

4.        Strabon L IVC 143, Plinij L IIIC 25, po lit. (2), str. 91.

5.        Anton Berlot, Ivan Rebec: So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984, str. 102.

6.        SAZU Inštitut za arheologijo Arheološka najdišča Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975 str. 148.

Abstract

After five years of investigations, where the location of Metullum should be, I walked most of Notranjska, from Krim to Kolpa, from Vrhnika to Ilirska Bistrica and from Babno polje to Stari kot. With long lasting examination of Slovenian history writers (Schonleben, Baucer, Linhart, Jesenko, Mal, Berlot, Rebec, Grafenauer, etc.) who mostly based on antique history authors (Appianus, Strabo, Plinius, Livius) I finally made a conclusion, that Anton Tomaž Linhart wrote the most realistic description of Metullum in his book Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije from the year 1788. According to Linhart's map from 1788, after a hard work and investigations in nature, at last I discovered in 1999 the location of Metullum. First I discovered the location of Terpon town and Roman stronghold Magnus Vicus, which are truly there where Linhart marked them in his map. I found cut that stratum of Metullum town is where nowadays Cerkniško jezero is situated. In nearness runs a river, which sinks. When I crossed the area within 20 km, I found out that river's name was Bloščica and Metullum town was placed above Žimarce settlement. The hill is called Planine (811 m).