Korenine / Origin / Herkunft

©  korenine.si  

Korenine

 

Konferenca

 

Novice

 

Zborniki

 

O nas

 

Povezave

  Podpora   Korenine
  Origin   Conference   News   Proceedings   About us   Links   Donations  

GENETSKE RAZISKAVE IN NJIHOV POMEN ZA PREUČEVANJE VENETOV

Jože Škulj

Hindu Institute of Learning, 11 Westacres Drive, Toronto Ontario, Canada, M6M-2B7; Tel: 416/651-1117; E-mail: jskulj@hotmail.com

 

Abstract

Genetic Research and its Possible Application to the Studies of the Veneti

Results from the paternally inherited Y-chromosome DNA and the maternally inherited mtDNA indicate the following:

- Majority of the genetic markers (~85%) present in the extant Slovenes are more than 20,000 years old. This indicates that Slovenes are genetically relatively old nation.

- During the Last Glacial Maximum (LGM), the northern Balkans was one of the refuge areas in Europe and a reservoir of M170 mutation. The M170 in turn acquired subsequent mutations. These mutations then spread after the LGM and reached the Basque country, Scandinavia and Eurasia.

- During the main five migratory events in the European pre-history, the majority of extant mtDNA lineages entered Europe in three waves during the Upper Paleolithic. The fourth wave - the Neolithic component, on the other hand, is likely to comprise less than one-quarter of the mtDNA pool of modern Europeans and the fifth wave - the migrations from the Bronze Age to the present day, contributed only ~7% to the gene pool in the area of the Alps. This is an indication that so-called migrations in the 6th cent. AD, were insignificant in terms of genetic changes in the environs of the Alps.

- From the genetic perspective, Slovenes are close to Scandinavians; Slovenes are also very close, both genetically and linguistically, to Czechs, Slovaks, Ukrainians and other Slavs.

- Genetic affinity between Slovenes and Scandinavians may be due to Vandal connection.

- Historical, genetic, linguistic and topographic evidence shows an affinity between ancient Veneti and present day Slovenes.

 

UVOD

 Študij genoma v rastlinah in živalih je sedaj zelo razširjeno in pomembno znanstveno delo. V take raziskave je vključen tudi človeški genom. Raziskava človeškega genoma je dala že dosti izsledkov in bo imela še več daljnosežnih posledic. Matt Ridley v svoji knjigi Genom ima človeški genom za biografijo človeške rase. Tudi Lord Colin Renfrew, znani arheolog in zgodovinar, ki zasleduje genetske raziskave, je že zapisal, da bodo morali na podlagi genetskih ugotovitev zgodovinarji pisati prazgodovino na novo.

 

GENETSKE RAZISKAVE:

Genetske raziskave, ki prihajajo do take veljave pri zgodovinarjih kot 14C za datiranje pri arheologih, nam lahko primerjajo ljudstva in narode na genetski osnovi. To je arheologom, jezikoslovcem, imenoslovcem in zgodovinarjem velik pripomoček, ki lahko podpre ali ovrže marsikatero zgodovinsko teorijo. S preučevanjem genetskih skupin na Y-kromosomu in v mtDNA genetiki ugotavljajo posebnosti ljudstev po svetu.

 

Y-kromosom in starost ljudstev

Z analizo Y-kromosoma pri današnjih moških prebivalcih Evrope genetiki ugotavljajo zgodovino evropskega prebivalstva in domnevajo, da je današnje prebivalstvo Evrope nastalo v mlajši kameni dobi (neolitik) s spojitvijo prebivalstva iz stare kamene dobe (paleolitik) in novih kmetovalcev, ki so prišli iz Bližnjega vzhoda. Dva rodova, označena z M173 in M170, naj bi bila navzoča v Evropi že v stari kameni dobi, drugi rodovi pa naj bi prišli v Evropo iz Srednjega vzhoda in od Urala ( Semino et al. 2000, Rosser et al. 2000).

Genetski skupini, ki izhajata iz M173, Semino označuje z Eu18 in Eu19 in Rosser kot HG1 in HG3; teh ima približno 50% Evropejcev. Eu18 se pojavlja najbolj pogosto pri Baskih, Ircih in Valižanih z ~90% frekvenco. Ta pogostost se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu in je v Ukrajini zelo nizka z ~2%. V Pakistanu pa se pojavi pri ljudstvu Sindhi z 12%. Po drugi strani pa je genetska skupina Eu19, ki tudi izvira iz mutante M173 in se razlikuje od mutante M17, najbolj pogosta na Poljskem, Madžarskem in Ukrajini z ~60%. V Sloveniji je navzoča z 39%. Eu19 genetska skupina je navzoča v Indiji in tudi v Pakistanu, pri Sindhih z 49%; toda na atlantski obali je Eu19 skoraj neopazna (Semino et al. 2000, Wilson et al. 2001, Qamar et al. 2002, Underhill et al. 2000, Rosser et al. 2000).

Semino tudi ugotavlja, da je M173 starodaven zaznamovalec, ki je bil prinešen ali pa je nastal v Evropi in se razširil od vzhoda do zahoda pred 40 000 do 35 000 leti. Eu18 in Eu19 sta znaka razširitve iz središča na Pirenejskem polotoku za Eu18 in iz današnje Ukrajine po ledeni dobi za Eu19. Med ledeno dobo pred 20 000 do 13 000 leti so morale človeške skupine zapustiti Srednjo Evropo in iskati zatočišča na severnem Balkanu in v Ukrajini (Semino et al. 2000).

M170 označuje drugo paleolitsko mutacijo, ki ima znak Eu7 pri Seminu in HG2 pri Rosserju; za to gensko skupino menijo, da je stara 22 000 let. Ta genska skupina je najbolj pogosta v srednji Vzhodni Evropi, toda opažena je tudi pri Baskih z 8%; pri Slovencih je prisotna s 27%, pri Hrvatih s 45% in pri Srbih z 49% (Semino et al. 2000, Rosser et al. 2000); v Pakistanu pri Sindhih pa z 9% (Qamar et al. 2002). Ta mutacija naj bi nastala v Evropi pri potomcih, ki so prišli iz Srednjega Vzhoda pred 25 000 do 20 000 leti. Med ledeno dobo je bila zahodna Evropa izolirana od srednje Evrope; toda v srednji Evropi je kultura Epi-Gravettian obstala na ozemlju današnje Avstrije, Češke in severnega Balkana. Ko je postalo podnebje milejše, se je ta kultura razširila proti severu in vzhodu (Semino et al. 2000). Za Venetologe je važno, kako in kdaj je bila ta genetska skupina prinešena med Baske in v Francijo, kjer je prisotna s 25%. Tu lahko pridejo v poštev Veneti, ki jih omenja Cezar; Ambrozic pa na osnovi toponimov in napisov ugotavlja slovanski izvor Venetov v Franciji (Ambrozic 1999, 2000).

Malyarchuk citira Alexeeva, ki zagovarja tezo, da so Rusi, Ukrajinci in Belorusi potomci slovanskih plemen ki so prišla iz srednje Evrope in se pomešala s Fino-ugri, Balti in Iranci (Malyarchuk & Derenko 2001).

Korenine

Genetski profil Slovencev na bazi Y-kromosoma

Semino rabi za genetske skupine znak Eu, Rosser pa HG. Kakšen je genetski profil pri Slovencih? Genetsko skupino Eu18 (HG1) ima 21% Slovencev; Eu19 (HG3) ima 37% Slovencev. Genetsko skupino Eu7 (HG2) pa ima 27% Slovencev. Tako se vidi, da ima 85% Slovencev genetske skupine, ki so stare več kot 20 000 let. Semino tudi sklepa, da so bili nosilci teh genetskih skupin v Evropi že med ledeno dobo.

Manj pogosti sta genetski skupini Eu3 (HG21) in Eu9 (HG9). Genetsko skupino Eu9 (HG9), staro ~15 000-20 000 let, ima 6% Slovencev; to naj bi prinesli iz Srednjega Vzhoda v Evropo v mlajši kameni dobi kmetovalci. Genetska skupina Eu3 (HG21), ki jo ima 7% Slovencev, je najbolj pogosta v Severni Afriki, kjer jo ima 77% prebivalstva (Semino et al. 2000, Rosser et al. 2000). Genetsko skupino Eu9 (HG9), ki je prisotna s 6% v Sloveniji, pa ima 52 % prebivalcev Sirije. K prisotnosti Eu3 in Eu9 v Sloveniji so lahko prispevali rimski legionarji in uslužbenci, ki so prišli v Slovenijo v času rimskega imperija (Lazar 2001).

 Ti genetski podatki podpirajo Perdihovo domnevo, da Slovenci nimajo samo enega izvora, ampak so mešanica potomcev Praslovencev iz več izvorov (Perdih 2000). Genetski podatki kažejo, da velika večina Slovencev (85%) izvira iz ljudi, ki so bili v Evropi že pred ledeno dobo in ki so preživeli ledeno dobo v zatočiščih na Pirenejskem polotoku, na Balkanu in v Ukrajini.

 

Primerjava ljudstev po genetskih skupinah na Y-kromosomu od zahoda proti vzhodu (Rosser et al. 2000, Qamar et al. 2002)

 

Tabela 1. Delež (%) genetskih skupin na Y-kromosomu v posameznih evropskih državah oziroma ljudstvih.

Gen. skup.

IE

Bsk

FR

Bav

NO

SE

SI

CZ

SK

PL

YU

BY

UA

RU

Snd

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

HGI (Eu18)

81

73

50

48

29

23

21

19

17

18

11

10

4

7

12

HG2 (Eu7)

15

8

25

23

33

48

27

19

17

17

49

34

48

17

9

HG3 (Eu19)

1

0

5

15

31

19

37

38

47

54

16

39

30

47

49

Kratice držav:

IE - Irska, FR - Francija, NO - Norveška, SE - Švedska, SI - Slovenija, CZ - Češka, SK - Slovaška, PL - Poljska, YU - Jugoslavija (Srbija), BY - Belorusija, UA - Ukrajina, RU - Rusija

Kratice ljudstev: Bsk - Baski, Bav - Bavarci, Snd - Sindhi

 

Genetska skupina HG3, ki naj bi nastala med ledeno dobo v zatočišču v Ukrajini, je prisotna pri Belorusih in Ukrajincih v vzhodni Evropi, pri Slovencih v srednji Evropi in pri Norvežanih v severozahodni Evropi v skoraj enakem deležu. Da bi nosilci HG3 prišli iz Ukrajine, in to bi morali biti Slovani, na Norveško v 6.st. po Kr., ni nikjer omenjeno, čeprav bi to pomenilo priliv ~1/3 novega prebivalstva. Tako obstoja večja verjetnost, da je bil začetek te selitve že mnogo prej, takoj po ledeni dobi, ko se je tudi prebivalstvo z Balkana začelo seliti proti severu, vzhodu in tudi zahodu. To prebivalstvo s HG3 je prišlo tudi na Indijski polotok, kjer pri Sindhih predstavlja skoraj polovico prebivalstva. Tudi tukaj ni nič omemb novega prebivalstva. Tako genetika na bazi raziskav Y-kromosoma ne podpira domneve o prihodu Slovencev v svojo sedanjo domovino v 6. st. po Kr. in zamenjave prebivalstva.

 

Jezikovna primerjava

Če primerjamo arijske jezike iz Indije, posebno sanskrt, s slovenščino in tudi z baskovskim jezikom, se tudi vidi nekaj sorodnosti, tabela 2.

 

Tabela 2. Nekaj podobnosti med baskovščino, slovenščino in sanskrtom.

Baskovščina

Slovenščina

Sanskrt

ganditu

ganiti se (premakniti se, hoditi)

gandh, gandhayate

goritu

goreti (ogreti, navdušiti)

jri = gri, jarate

zitu

žito

sitya

bilo

bil, bilka (las, lasje)

bala

kare

kar, čer (apnenec)

karkara

gara

gora (višina)

giri

(Tomažič 1999, Monier-Williams 1899)

Korenine 

Od kdaj izvirajo te podobnosti v zvenu in pomenu v baskovščini, slovenščini in sanskrtu in kako daleč v prazgodovino segajo te sorodnosti?

Nosilci genetske skupine HG3, ki naj bi nastala v Ukrajini (Semino et al. 2000), kot kaže genetika, niso prišli do baskovskega ozemlja, ker pri Baskih ta genetska skupina ni navzoča. Zato lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da jezikovna sorodnost med Baski, Slovenci in starimi Arijci v Indiji ni zaradi HG3. Te jezikovne sorodnosti tudi niso mogli raznesti Kelti, ker Kelti niso prišli do Indije in ker je pri ljudstvih, ki jih sedaj označujemo kot Kelte, HG3 skoraj nezaznavna. Komaj zaznavna prisotnost genetske skupine HG3 z 1% pri Ircih je zaradi vdora Vikingov (Wilson et al. 2001).

Genetske in jezikovne sorodnosti med Baski, Slovenci in Arijci iz Indije obstojajo. Obstoja možnost, da ta genetska in jezikovna sorodnost izvira še iz časa pred ledeno dobo ali pa takoj po ledeni dobi, ko se je ljudstvo začelo širiti po Evropi iz zatočišča na Balkanu in je prišlo celo v Indijo (Semino et al. 2000). Obstoja tudi možnost, da so jezikovne in genetske sorodnosti med Baski in Slovenci prinesli v zahodno Evropo Veneti, saj ima 8% Baskov genetsko skupino HG2, ki ima svoj izvor na severnem Balkanu.

Vprašanje je, kdaj so prišli Arijci v Indijo. Ali so prišli pred ledeno dobo ali pozneje? Kivisild ugotavlja genetsko vez med sodobnimi Evropejci in Indijci. Ta ugotovitev temelji na analizah mitohondrialne DNK (mtDNA) genetske skupine U. Kivisild tudi ugotavlja čas razhoda med Indijci in zahodnimi Evro-Azijci. On postavlja ta razhod v dobo 7 300 ± 3 000 let pr.Kr. Tako on s pomočjo genetike zavrača kasnejši indo-arijski vdor (Kivisild et al. 1999). To sovpada z ugotovitvami, ki jih zagovarja Semino na osnovi študij Y-kromosoma, kjer ugotavlja razširitev kulture Epi-Gravettian po ledeni dobi iz današnje Avstrije, Češke in severnega Balkana proti severu in vzhodu (Semino et al. 2000). Ta čas se tudi ujema z indijskimi izročili in ugotovitvami na podlagi astronomskih pojavov, ki pripisujejo Rig Vedi starost od 6 000-8 000 let (Rajaram 1995).

Med narodi Evrope je znatna genetska sorodnost. Rosser zagovarja domnevo, da zemljepisna bližina bolj vpliva na sorodnost ljudstev kot pa jezikovna sorodnost. To prikazuje grafično. V tej grafični primerjavi ljudstev s pomočjo PC (principal component ) analize kaže različnost ljudstev v Evropi. V PC1-PC3 primerjavah je zavzetih 71.4% različnosti.

 Tako Rosser pokaže, da so Finci genetsko bolj sorodni Litvancem kot pa Madžarom, čeprav Finci in Madžari govorijo uralska jezika, Litvanci pa Balto-slovanski jezik. Toda Litvanci so geografsko dosti bliže Fincem kot pa Madžari. Pričakovati bi bilo tudi, da bodo Finci genetsko zelo sorodni Švedom, Norvežanom in Gotlandcem, toda Švedi, Norvežani in Gotlandci so genetsko dosti bolj sorodni Slovencem kot pa Fincem. Tukaj se moramo vprašati "ZAKAJ?"

Grafični prikaz različnosti, PC2(25.6%) proti PC1(33.3%), kaže, da so Slovencem genetsko najbližji Čehi in Švedi, potem pa Gotlandci, Norvežani, Srbi, Slovaki, Belorusi in Nemci.

Grafični prikaz različnosti, PC3(11.5%) proti PC2(25.6%), pa kaže, da so Slovencem najbližji Slovaki in Ukrajinci, potem pa Gotlandci, Poljaki, Čehi, Belorusi, Norvežani, Švedi in Rusi (Rosser et al. 2000).

Odgovor na vprašanje "ZAKAJ?" daje Venetska teorija, ki pravi, da so bili Veneti predniki Slovencev in naseljeni od Jadrana do Baltskega morja (SBT 1996) in ugotovitev, da so bili Vandali Slovani (Sotiroff 1972).

 

 

Mitohondrialna DNA in poselitev Evrope:

 Drugi genetiki, kot na primer Richards et al., so tudi analizirali genetske skupine. Ti so se osredotočili na genetske skupine, podedovane po materini strani, to je mtDNA in tako ugotovili poselitev Evrope. Oni zagovarjajo tezo, da je bila Evropa poseljena s petimi migracijami, začenši pred 45 000 leti do danes.

 

Čas priselitve v Alpe in odstotek tega prebivalstva:

             1 000 pr. Kr. do 2000 po Kr., to je od bronaste dobe do danes        7%

             7 000 pr. Kr., v mlajši kameni dobi                                                    15%

            12 000 pr. Kr., v stari kameni dobi                                                     54%

            24 000 pr. Kr., v stari kameni dobi                                                     15%

            43 000 pr. Kr., v stari kameni dobi                                                     8%

V Alpe je prišlo samo 7% novega ljudstva od bakrene dobe do danes, to je v dobi 3 000 let (Richards et al. 2000). Tako genetika na bazi raziskovanj mtDNA zavrača domnevo, da bi bilo kako večje preseljevanje ljudstev zadnjih 3000 let okrog Alp.

Za primerjavo lahko vzamemo Kanado, kamor pride letno ~1% novega prebivalstva. Zadnjih 10 let je prišlo v Kanado več novega prebivalstva, kot v Alpe v preteklih 3 000 letih. Navzlic temu še vedno prevladujeta angleščina in francoščina, ki sta bili navzoči pred to selitvijo. Za spremembo jezika je potrebna velika premoč novih naseljencev. Lord Colin Renfrew imenuje to “elite dominance”. Ta premoč mora biti ekonomska, vojaška, kulturna in številčna, drugače ljudje ne spremenijo svojega jezika.

Korenine 

VENETI, VANDALI in SLOVANI

Kanadski antropolog Sotiroff citira Livija, ki je zapisal, da se je povezal trojanski princ Antenor s četami Enetov iz Paflagonije po padcu Troje. Ti so se prebili do severa Jadranskega morja in so potem izgnali pleme Eugenejcev, ki so živeli med morjem in med Alpami. To ozemlje so potem poselili s Trojanci in Eneti. Skupno ljudstvo se je potem imenovalo Veneti (Sotiroff, 1972).

Mogentale-Profizi, navaja, da so Euganejci bežali v gore, potem ko so jih pregnali Veneti in da obstoja možnost, da so Euganejci pripadali ljudstvu Retijcev. Arheološke izkopanine dokazujejo, da je človek živel tam že pred 35 000 leti (Mogentale-Profizi, 2001).

Sotiroff citira Plinija, ki prikazuje, kje vse so prebivali Veneti v njegovem času. Veneti so živeli na velikem ozemlju Srednje Evrope, potem ob Visli prav do kraja, kjer se izliva v morje. To ozemlje je bilo bogato z jantarjem. Tukaj so tudi prebivali Vandili; ime je pomanjševalna oblika imena Vandi ali Wendi; kakor Nemci še sedaj imenujejo Slovane v Brandenburgu in na Saškem. Citira tudi Cezarja, ki je Venete v današnji Vendeji v

Franciji premagal, njihove senatorje pobil in podvrgel ozemlje Rimu (Sotiroff, 1972).

Sotiroff zagovarja tezo, da so Vandali in Ouadili eno in isto ljudstvo, v nasprotju s splošnim mnenjem, da so bili to Germani. Citira Maura Orbinija, ki je zapisal okrog 200 vandalskih besed, kjer niti ena ne kaže germanskih značilnosti. Skoraj vse pa so v besedišču Wendov okrog Budišyna (Bautzen) v bližini Leipziga. Nekaj primerov iz Orbinijeve knjige:

            Vandalic         Slavonic

            Stal                  stal

            Baba                baba

            Ptach               pitch

            Kobyla            kobyla

            Krug                krug

            Golubo golub   

            Klicz                kgliuc

            Zumby             zuby

            Mlady              mlad

 

Sotiroff tudi citira iz Historia Ecclesiastica, kjer so Vandali istoveteni s Slovani (Sotiroff, 1971). Ruski zgodovinar in jezikoslovec Tulaev je tudi naredil pregled antičnih zgodovinopiscev, ki omenjajo Enete, Venete in Slovane. Med drugim citira Jordana (6 st AD), ki Venete istoveti s Slovani (Tulaev, 2000). Priestly v svojem referatu navaja naslove 7 knjig od 13. st. do 17. st., kjer pisci smatrajo Vandale za Slovane. V Miersuae Chronicum iz 13. stoletja, ki je zgodovina Poljakov, pa stoji zapisano, da so Slovani izšli od svojega prednika, ki se je imenoval Vandal (Priestly, 2000). Tomažič citira tudi opata Jona Bobbiensis-a, ki je napisal življenjepis sv. Kolumbana in je imenoval prebivalce Norika “Veneti qui et Sclavi dicuntur” (SBT, 1996).

Jezikoslovni primeri in zgodovinski podatki se dobro ujemajo z genetsko sorodnostjo današnjih ljudstev v Evropi, kot se vidi v Rosserjevi genetski primerjavi , ki kaže na veliko genetsko sorodnost med Norvežani,Švedi, Gotlandci, Čehi in Slovenci (Rosser et al. 2000).

 

GENETIKA IN SPREMEMBE JEZIKOV:

Zamenjava jezikov je viden pojav po svetu; prav posebno pa smo mu priče v Kanadi. Prvotni indijanski jeziki izginjajo počasi po večstoletni prevladi Evropejcev, toda izginili še niso, čeprav so sedaj bolj ogroženi kot pa v preteklosti. Šole, radio, TV, vse to sili k zamenjavi jezikov v prid močnejšemu, to je sedaj angleškemu jeziku. To se dogaja tudi v Evropi. Na Koroškem in v Benečiji nemščina in italijanščina spodrivata slovenščino in če se proces ne zaustavi, bosta nemščina in italijanščina zamenjali slovenščino. Sličen proces je verjetno zamenjal jezik Vandalov v Skandinaviji, toda ljudstvo ni bilo popolnoma uničeno, kot kaže genetika. Še za Fince domnevajo, da so prvotno govorili indoevropski jezik, preden so prevzeli uralski jezik (Zerjal 1997).

Ameriški jezikoslovec Bryant-Abraham je potem, ko je temeljito preučil keltsko jezikoslovje, ugotovil, da slovenščna v svojih narečjih ohranja zelo starinski jezik in da obstoja možnost, da bodo ta narečja imenovali “mother of Slavic languages” , to je "mati slovanskih jezikov" (Bryant-Abraham, 2001).

V primerjavi z modernimi indijskimi jeziki se pokaže arhaičnost slovenščine, ker slovenščina še ohranja dosti sličnosti s sanskrtom, posebno z jezikom Ved, tako besednih kot slovničnih, ki niso več prisotne v sodobnih indijskih jezikih, kot sta to na primer hindi ali pandžabi (Skulj 2001). To tudi kaže, zakaj Ambrozic in Bor smiselno razlagata pomen Venetskih napisov s pomočjo slovenščine, posebno njenih narečij (Ambrozic 1999, 2000, SBT 1996).

Cavalli-Sforza je mnenja, da je zamenjava jezikov sorazmerno nov pojav. Pred 5000 leti naj bi bil to zelo redek dogodek, zato obstojajo znatne sorodnosti med jezikovnimi skupinami in genetskimi skupinami (Cavalli-Sforza,1988).

 

ZAKLJUČKI

 

Genetika ne zavrača Venetske teorije, ki je teorija kontinuitete, čeprav je prišlo do spremembe jezika v obrobnih območjih, temveč podpira zgodovinopisce, ki imajo Venete za Slovane. Genetske raziskave kažejo, da ni bilo veliko preseljevanj narodov, saj so sedanja ljudstva večjidel na današnjih tleh že od ledene dobe. Genetika dokazuje, da so predniki Slovencev živeli na današnjem ozemlju že tisočletja in da so bili tam že pred ledeno dobo in med njo. Relativno velik delež HG1/Eu 18 kaže na starodavno povezavo Slovencev z zahodno Evropo, ki je očitno ostala izpred zadnje poledenitve in je prisotna tudi v podobnosti slovenščine z baskovščino. To pomeni, da je sedanje slovensko ljudstvo v dobrem delu prvobitno na sedanjem ozemlju že iz časov 30 000 let pred Kristusom.

Drugače pa je z jezikovnimi spremembami, kjer je razširjenost in preobrazba jezikov pogojena s kulturnim in gospodarskim vplivom, mnogokrat seveda tudi z barbarsko nadvlado miroljubnejših ljudstev. Jezikoslovni primeri in zgodovinski podatki se dobro ujemajo z genetsko sorodnostjo današnjih ljudstev v Evropi.

Korenine

 

VIRI:

Ambrozic A, (1999) Adieu to Brittany (Toronto: Cythera Press, 1999), str. 1-133.

Ambrozic A, (2000) Journey Back to the Garumna (Toronto: Cythera Press, 2000), str.1-218.

Bryant-Abraham C (2001) Refinements and Future Directions in Venetic Scholarship. ZBORNIK prve mednarodne konference ‘Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva’ (Ljubljana: Založništvo Jutro, 2001), str. 50. ISBN 961-6433-06-7

Cavalli-Sforza LL, et al. (1988) Reconstruction of human evolution: Bringing together genetic, archeological, and linguistic data. Proc. Natl. Acad. Sci. USA Vol. 85, pp. 6002-6006

Kivisild T et al. (1999) Deep common ancestry of Indian and western-Eurasean mitochondrial DNA lineages. Current Biology Vol 9 No 22. pp. 1331-1335

Lazar I (2001) CELEIA (Celje: Pokrajinski muzej Celje, 2001), str. 46.

Malyarchuk BA, Derenko MV (2001) Mitochondrial DNA variability in Russians and Ukrainians: Implications to the origin of the Eastern Slavs. Ann. Hum. Genet. 65:63-78

Mogentale-Profizi N, et al. (2001) Mitochondrial DNA sequence diversity in two groups of Italian Veneto speakers from Veneto. Ann. Hum. Genet. 65:153-166

Perdih A, (2000) Študijam o našem izvoru na rob. V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000 uredil in izdal I. Tomažič (Wien; Editiones Veneti, 2000) str. 110 ISBN 961-90840-6-3

Qamar R, et al. (2002) Y-Chromosomal DNA Variation in Pakistan. Am. J. Hum. Genet. 70:1106-2002

Rajaram NS, Frawley D (1995) Vedic Aryans and the Origins of Civilization. (Quebec, Canada: World Heritage Press, 1997) p. 202 ISBN 81-85990-36-0.

Richards M, et al. (2000) Tracing European Founder Lineages in the Near Eastern mtDNA Pool. Am. J. Hum. Genet. 67:1251-1276

Rosser ZH, et al. (2000) Y-Chromosomal Diversity in Europe is Clinal and Influenced Primarily by Geography, Rather than by Language. Am. J. Hum. Genet. 67:1526-1543

SBT (1996) Šavli J, Bor M, Tomažič I, prevedel Škerbinc A, VENETI First Builders of European Community. (Wien: Editiones Veneti, 1996), str.58,77, 464. ISBN 0-9681236-0-0

Semino O, et al. (2000) The Genetic Legacy of Paleolithic Homo sapiens sapiens in Extant Europeans: A Y-Chromosome Perspective. Science vol 290 10 Nov. 2000

Skulj J & Sharda JC (2001) Indo-Aryan and Slavic Affinities. ZBORNIK prve mednarodne conference ‘Veneti v etnogenezi sredjeevropskega prebivalstva’ (Ljubljana: Založništvo Jutro 2001), str.112-121. ISBN 961-6433-06-7

Sotiroff G (1971) Phoenicians, Venycians, Heneti, Veneti and Wendi. Anthropol. J. Canada Vol. 9 No. 4

Tomažič I (1999) Slovenci: Kdo smo? Od kdaj in odkod izviramo? (Wien: Editiones Veneti, 1999), str.20-22

Tulaev P (2000) Veneti Predniki Slovanov / prev. Smolej M (Moskva: Belie Albi, 2000), str 129-185. ISBN 5-7619-0111-0

Underhill PA, et al. (2001) The phylogeography of Y chromosome binary haplotypes and the origins of modern human populations. Ann. Hum. Genet. 65:43-62

Wells RS, et al. (2001) The Eurasian Heartland: A continental perspective on Y-chromosome diversity. Proc. Natl. Acad. Sci. August 28, 2001 vol. 98 no.18:10244-10249

Wilson JF, et al. (2001) Genetic evidence for different male and female roles during cultural transitions in the British Isles. Proc. Natl. Acad. Sci. Apr. 24 vol. 98 no. 9:5078-5083

Zerjal T, et al. (1997) Genetic Relationships of Asians and Northern Europeans, Revealed by Y-Chromosomal DNA Analysis. Am. J. Hum. Genet. 60:1174-1183

Korenine

Povzetek

Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov

Raziskave genetskih skupin na Y-kromosomu, ki ga dedujemo po moški strani, in mtDNA, ki jo dedujemo po ženski strani, dokazujejo naslednje:

         Velika večina (85%) genetskih skupin pri Slovencih je stara več kot 20 000 let. To dokazuje, da so Slovenci genetsko star narod.

         Na severnem Balkanu je bilo eno od zatočišč med ledeno dobo. Tukaj naj bi nastala genetska mutacija M170, ki se je potem razširila in prišla med Baske in v Indijo.

         Evropa je bila poseljena v petih migracijah, začenši pred 40 000 leti do danes. V zadnjih tri tisoč letih, to je od bronaste dobe do danes, so ljudje prinesli v Alpe samo 7% novih genov. To je tudi dokaz, da ni bilo kakšnega večjega preseljevanja ljudstev v 6. stoletju okrog Alp.

         Slovencem so genetsko zelo blizu Skandinavci, kakor tudi Čehi, Slovaki in Ukrajinci.

         Sorodnost s Skandinavci se ujema z zgodovinskim izvorom Vandalov.

Zgodovinske, jezikovne, topografske in genetske raziskave kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev.