Korenine / Origin / Herkunft

PRIMERJAVA BRANJ RETIJSKEGA NAPISA NA MEČU IZ VERONE

Vinko Vodopivec

Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Ključne besede: Meč iz Verone, Spada di Verona, Reti, Etruščani, Veneti, Slovani, punktacija

Key words:     Sword of Verona, Spada di Verona, Rhaeti, Etruscans, Veneti, Slavs, punctation

Abstract

Comparison of Readings of a Retian Inscription on the Sword of Verona

Scientists are still searching for an appropriate understanding of an inscription on the sword of Verona. A comparison of all available interpretations of the up-to-the-present incomprehensible inscription can significantly improve its understanding. Here we have 8 different ways how to group together the letters and 5 translations. The working hypothesis should suppose to find an appropriate part of correctly grouped letters and an appropriate part of correctly recognised letters and intelligible words. The analysis shows that all the present groupings of letters were rather inconsistent. Concerning the translations, only the translations by A. Perdih and by present author are strikingly different since they surpass the set conditions of the working hypothesis and by this, they are the only ones that most probably give the correct meaning of the inscription.

The results confirm the correctness of the translation by A. Perdih and by present author. Their groupings of letters can be considered as appropriate, the translation is based on 69.8% and 73.2% of recognised letters, respectively. The relevant percentage for the other authors amounts to 4.8%, 20.0%, and 19.5%, respectively. Concerning the recognised words, the translation by A. Perdih and by present author give rise to recognition of 90.9% of words. Other translations give rise to the percentage of words understood only at 38.5%, 41.7%, and 38.5% of understood words, respectively. This study shows that the translations by A. Perdih and by present author are most to be trusted while other translations could be far less adequate. The Slovenian language seems also in this case to be a very suitable tool, since its numerous dialects enable us to understand the older Retian inscriptions.

1. Uvod

Meč iz Verone z zanimivim napisom je izginil, kopijo pa hranijo v muzeju Manischalchi - Erizzo v Veroni, v okviru venetskih in retijskih najdb [1].

Risba zapisa na meču, napis Pauli št. 38, je prikazana na sliki:

Slika 1: Napis na meču iz Verone – Pauli št. 38 [1].

Primerjava prečrkovanja

Za primerjavo prečrkovanja imamo kar osem možnosti - v oklepaju je število prebranih črk:

1.         C. Pauli, citira ga [1]:                           janiniujikuremieshiiśjasuvakhikvepisines                   (40)

2.         Mommsen in Fabretti, citira ga [1]:       δaninioδikoremieshiiśδasovakhikvepisones                  (40)

3.         J. Wathmough, citira ga [1]:                 janiniiujikuremiieshirajasuvakhikvelisanes     (42)

4.         G. Tomezzoli [1]:                                 faniniufikuremieshiiitifasuvakhikvelisunes                       (42)

5.         V. A. Čudinov [1]:                              raniniufikuremleshiipivauvakhikvelisunes                       (40)

6.         A. Ambrožič [2]:                                 vaniniuvikuremeishiiišvasubakhikbelisines                     (41)

7.         A. Perdih [3]:                                      ranišurikuremieseiiiitirasuvakeiikvelisunes                     (43)

8.         V. Vodopivec:                                     ranišurikuremieshiiitirasuvakhikvelisunes                       (41)

Primerjava prevodov

Za primerjavo imamo pet različnih prevodov in sicer: G. Tomezzoli [1], V. A. Čudinov [1], A. Ambrožič [2], A. Perdih [3] ter V. Vodopivec.

2. Delovna hipoteza

Delež napačno prečrkovanih črk ne sme preseči 10%, delež prepoznanih črk v posameznem prevodu pa mora biti najmanj 25% če želimo doseči še sprejemljivo raven primerljivosti obravnavanega besedila. Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30% in to brez imen in ne prevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavnega besedila.

2.1 Kriteriji delovne hipoteze

Kriteriji so prilagojeni obravnavanim vsebinam in namenu uporabe. V navedenem primeru gre za primerjavo posameznih prečrkovanj, prevodov in branj, zato niso toliko pomembne meje posameznih kriterijev kot enako obravnavanje vseh navedenih različic:

·         Prečrkovanje je narejeno na osnovi znanih zapisov in običajno prepoznanih črkovnih znakov, ki so lahko po posameznih geografskih ali jezikovnih območjih nekoliko različni, vendar omogočajo dokaj zanesljivo branje, zato je tu kriterij najstrožji, odstopati sme le 10 % črk.

·         Zahtevani delež prepoznanih črk iz sodobniku razumljivega besedila je bistveno manjši, saj se besede s časom delno ali v celoti spreminjajo, zato je kriterij tu najohlapnejši in zahteva le 25 % prepoznanih črk. Ob manjšem deležu postane branje in razumevanje zelo vprašljivo.

·         Delež prepoznanih besed je najpomembnejši kriterij in temelj odločanja o pravilnosti prevodov in razumevanju prebranega besedila. Zato mora biti ta kriterij strožji, vendar mora omogočati tudi delno razumevanje in mora upoštevati tudi manjše deleže prepoznanega besedila, vendar običajno ne manj kot eno tretjino.

3. Analiza

Analiza zajema pregled ustreznosti prečrkovanja zapisov v latinico in primerjavo različnih prevodov istega besedila s prepoznavanjem posameznih črk ali sklopov črk in zlasti s prepoznavanjem posameznih besed prevedenega besedila. Vsa besedila so obravnavana po enakem postopku in po enakih kriterijih tako, da je primerjava ustrezna in daje upravičene zaključke. Pri napisu je treba upoštevati, da gre za okrasni meč in je temu primerna tudi pisava, ki je meču tudi v okras.

3.1 Primerjava črkovanja

Primerjava črkovanja; v oklepaju je število drugače pisanih in drugače prebranih črk:

1.         janiniujikuremieshiiśjasuvakhikvepisines                 (  8,      4)

2.         δaninioδikoremieshiiśδasovakhikvepisones                  (11,      3)

3.         janiniiujikuremiieshirajasuvakhikvelisanes   (10,      4)

4.         faniniufikuremieshiiitifasuvakhikvelisunes                     (  5,      3)

5.         raniniufikuremleshiipivauvakhikvelisunes                     (  8,      4)

6.         vaniniuvikuremeishiiišvasubakhikbelisines                   (11,      4)

7.         ranišurikuremieseiiiitirasuvakeiikvelisunes                    (  0,      4)

8.         ranišurikuremieshiiitirasuvakhikvelisunes                       (  0,      0)

Prvi trije avtorji uporabljajo grške črke, kar se je izkazalo za neustrezno, saj je tekst razumljiv na osnovi slovanskega besedišča. Drugi avtor bere U kot O, kar ni skladno z znano abecedo. Naslednja dva avtorja uporabljata črko F, ki je Reti, Veneti in Etruščani takrat niso imeli, črko Š pa bereta kot NI, kar ni skladno z razumljivim prevodom. Peti avtor bere ITI kot PI, ki je grška črka in ni ustrezna iz že navedenega razloga, poleg tega črko I bere kot L brez razloga. Šesti avtor bere R, Š, K, V in U drugače, vrstni red IE pa zamenja z EI. Vsi navedeni avtorji ne berejo črk dosledno, kjer izstopa črka R. Prva, to je v napisu skrajno desna črka, ne nastopa v venetski abecedi, vendar se v varianti Magrè približa znaku za to črko na meču. Severnoetruščanska pisava ima dva različna zanka za R [4] in oba sta prisotna v tem napisu. Branje znaka ITI sta obravnavala že Tomezzoli in Čudinov [1], ki ga bereta skladno z znano abecedo. Sedmi avtor bere črke, ki to dopuščajo, namenoma kar se da drugače kot drugi avtorji. Dosledno bere črko R, ki jo ostali pravilno berejo le enkrat, čeprav je zapisana štirikrat. Črko, ki jo drugi berejo kot NI, bere kot Š. Črko, ki jo drugi berejo kot H, pa bere kot EI. Zadnji avtor je združil dosedanja pravilna branja.

3.2 Primerjava prevodov

Primerjava prevodov kjer je pri zapisu v oklepaju navedeno število besed, pri prevodu pa je v oklepaju navedeno število prepoznanih črk, ki so odebeljene in prepoznanih besed brez imen, ki so podčrtane:

V prikazu so upoštevani:

            delitev na besede,

            prevod v angleščino,

            slovenski tekst, ki se najbolje prilega originalu na podlagi podanega glosarja.

T.:        FANIN I   UFIK    U   REMIESHI I  ITIFAS  U  VAKH  IK  VELIS  U    NES                 (13)

            War and mutilation are to the Romans and tha fury is to their god Bacchus, Velis is with us

vojna   in krnitev je od Rimljanov   in  furija   od   Bakha   je,   Veles  je z   nami                   (2, 5)

Č.:       RANI NI   UFIK    U  REMLESHI   I     PIVA  U   VAKH   IK  VELIS  UNES                 (12)

the wounds are not the mutilations among the Romans;when you are drinking together with Bacchus, Veles has them carried away

            rane  niso krnitev  pri   Rimljanih   in ko piješ    z  Bakhom  jih    Veles   odnese                  (8, 5)

A.:       VAN       INI  UVIK  UREMIES  HI  IIŠ  VAS  U  BAKHI   K  BELISI  NES                   (12)

            heavenwerd and always turning, (may you) take all food in offering to (god) Veles

            (v)nebesa in    veèno      vrteè se        jed       vso  v  darovanje  k   Velesu   nesi                 (8, 5)

P.:        RANIŠ U RIKU  REMIESEIII  I    TI  RASUVAK EII     K           VELI    SUNES            (11)

raniš    u   riku       Rimljane     in   ti     razsuvaš     jih     ko           veli     suneš         (30, 10)

 (you)   wound   in battle-cry Romans  and  you     crash      them when (you) strongly strike

V.:       RANIŠ  U  RIKU  REMIESHI  I      I     TI    RASUVAKH   IK     VELI   SUNES            (11)

            raniš     u   riku      Rimljana     in   tudi  ti     razsuvaš (ga)  ako      veli     suneš          (30, 10)

    (you)  wound   in battle-cry Roman    and  also  you   crash (him)    if (you) strongly strike

Glosar iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika za Vodopivčev prevod:

raniš                 raniti

u                      v - narečno

riku                  rik - močan predirljiv glas, bojni krik

remieshi           Rimljan - ime za prebivalca mesta Rima

i                       in - narečno

i                       tudi - narečno

ti                      ti

rasuvakh          razsuvaš - razsuješ, podreš

ik                     ak, ako, ko - če - narečno

veli                   veliko, močno - narečno

sunes               suneš, suniti z mečem v koga - zabosti

3.3 Punktacija

Napis je po običaju piscev tistega časa zvezen, zato je možno izvesti delitev teksta šele po vsaj delno znani vsebini. Vsi štirje prevodi so si po vsebini tako različni, da ni mogoče izvesti vzporednic glede delitve zveznega teksta, zato upravičeno smatramo najboljšo delitev tisto, ki nam najbolje prikaže celotno vsebino zapisa na do sedaj nerazumljenem tekstu na meču iz Verone. Ker po vseh kriterijih daleč odstopata zadnja prevoda imata zato tudi pravilno delitev zveznega teksta.

3.4 Pregled rezultatov

Pregled prečrkovanja:              drugačno prečrkovanje

1.                                              8/40 = 20,0 %                       predvsem grške črke ter Š in R

2.                                            11/40 = 27,5 %                       predvsem grške črke ter Š, R in U

3.                                            10/42 = 23,8 %                       predvsem grške črke ter Š in R

4.                                              5/42 = 11,9 %                       črki R in Š

5.                                              8/40 = 20,0 %                       črke R, Š, I in TI

6.                                            11/41 = 26,8 %                       črke R, Š, TI, V in U

7.                                              4/43 =   9,3 %                       črka H

8.                                            ..0/41 =   0,0 %

Prečrkovanje zadovoljujeta zadnja teksta, četrti pa se meji 10% približuje.

Pregled prepoznanih črk in prepoznanih besed prepoznane črke          prepoznane besede

T                                                                                  2/42 =   4,8 %             5/13 =  38,5 %

Č                                                                                  8/40 = 20,0 %             5/12 =  41,7 %

A                                                                                  8/41 = 19,5 %             5/13 =  38.5 %

P                                                                                30/43 = 69,8 %           10/11 =  90,9 %

V                                                                                30/41 = 73,2 %           10/11 =  90,9 %

Prvi trije prevodi ne zadovoljujejo kriterija deleža prepoznanih črk 25%, zato po tem kriteriju niso ustrezni. Po prepoznanih besedah sicer izpolnjujejo kriterij 30%, vendar bistveno odstopajo od zadnjih dveh prevodov, ki tudi po vsebini bistveno odstopata, zato tudi po vsebini niso primerni.

Zadnja prevoda močno presegata postavljene kriterije in ustrezata tako pri prepoznanih črkah kot pri prepoznanih besedah, zato ju smemo upravičeno imeti za pravilna.

3.4 Podrobnosti prevodov

Tomezzoli:        tri besede, ki ne opravičujejo slovanskega porekla niti pomena (fanin, ufik, itifas),

                        dve imeni, ki sta sicer imeni bogov, vendar sta le imeni,

                        od petih prepoznanih besed so kar štirje vezniki ali predlogi,

                        prevod bi bil lahko smiseln glede na razmerje do Rimljanov.

Čudinov:          ena beseda, ki ne opravičuje slovanskega porekla (ufik),

                        dve imeni bogov,

povezuje rimskega in slovanskega boga z nerazumljivo vsebino,

prevod ni uravnotežen, saj govori v prid Rimljanom, ki so bili izraziti sovražniki Retijcev.

Ambrožič:        tri besede, ki ne opravičujejo slovanskega porekla (uremeis, hi iiš, bakhi),

                        eno ime boga,

prevod ima preveč približkov, da bi bil prepričljiv.

Perdih:             namerno branje znakov kolikor je le dopustno drugače od predhodnih avtorjev:

                        dosledno branje obeh znakov, ki v severnoetruščanski pisavi predstavljata našo črko              R, kot "r", kar daje zanimivo vsebino, saj so vse besede razumljive;

                        znak IXI bere tako, kot je predlagal Tomezzoli [1], to je kot "iti";

                        znak, ki je podoben znaku M, namesto kot "ni" [1] bere kot "š";

                        znak, ki ga drugi berejo kot "h", namenoma bere kot dva znaka, to je kot "ei";

                        zaradi takega branja se pred "t" nakopičijo namesto treh štirje "i", kar je vprašljivo;

                        ni nobenega imena niti imena bogov;

                        stvarna vsebina, ki govori o vzpodbudi lastniku meča, glede na stalne nasprotnike

                        Rimljane.

Vodopivec       dosledno branje črke R, kar daje zanimivo vsebino, saj so vse besede razumljive,

                        nobenega imena niti imena bogov,

                        stvarna vsebina, ki govori o vzpodbudi lastniku meča, glede na stalne nasprotnike

Rimljane.

3.5 Smiselnost prevodov

Prvi prevod govori o pričakovanem razmerju do Rimljanov in bi bil po sami vsebini lahko smiseln, vendar po kriteriju prepoznanih črk in v primerjavi z zadnjim prevodom izgubi svoj pomen.

Drugi prevod je manj smiseln, razen če bi ga pisali Rimljani, predvsem pa izrazito odstopa pri prečrkovanju in v primerjavi z zadnjim prevodom izgubi svoj pomen.

Tretji prevod bistveno odstopa pri prečrkovanju in prepoznanih črkah, poleg tega pa je že sam po sebi malo verjeten, in v primerjavi z zadnjim prevodom izgubi svoj pomen.

Četrti prevod načrtno odstopa od prejšnjih pri prečrkovanju, ker namerno bere črke, kolikor je le dopustno, drugače kot predhodni avtorji, ne glede na vsebino, ki bi se pokazala. Tako branje pa da tudi drugačen smisel napisa, ki govori o stalnih borbah Retijcev z Rimljani in o vzpodbudi ter o pričakovanem uspehu neustrašnega borca. Zato prevod povsem ustreza pomenu napisa na meču in namenu orožja.

Peti prevod govori o stalnem nasprotovanju Retijcev Rimljanom in o vzpodbudi ter o pričakovanem uspehu neustrašnega borca, zato prevod povsem ustreza pomenu napisa na meču in namenu orožja.

4. Zaključki

Za razumevanje napisa na meču iz Verone smo naredili analizo do sedaj znanih prečrkovanj in prevodov. Za primerjavo prečrkovanja imamo kar osem možnosti različnih avtorjev, pri prevodih pa le pet. Delovna hipoteza predvideva ustrezen delež pravilno prečrkovanih črk, ustrezen delež pravilno prepoznanih črk in ustrezen delež razumljenih besed. Analiza kaže, da so dosedanja prečrkovanja nekoliko nedosledna, pri prevodih pa izrazito odstopata prevoda A. Perdiha in V. Vodopivca, ki edina močno presegata pogoje delovne hipoteze in nam zato najverjetneje podajata ustrezno razumljeno vsebino do sedaj nerazumljenega napisa.

Čeprav so z analizo ovržena prečrkovanja in prevodi ostalih avtorjev, so izjemno koristni, saj je le na podlagi več različnih tekstov možno narediti ustrezno analizo in izbrati najboljši približek originalu, zapisan v razumljivi vsebini v sedanjem jeziku. Navedeni rezultati potrjujejo tezo, da je tako retijske in venetske zapise kot tudi starejša etruščanska besedila možno razumeti na podlagi slovanskih jezikovnih prvin. Slovenščina je tudi v tem primeru uporabno orodje, saj s svojimi številnimi dialekti omogoča razumevanje najstarejših slovanskih zapisov.

5. Literatura

1.      G. Tomezzoli, V. A. Čudinov, The "Spada di Verona", Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh Srednje Evrope, Jutro, Ljubljana, 2002, pp. 65-73.

2.      A. Ambrožič, Gordian Knot Unbound, Cytera Press, Toronto, 2002, pp. 110-117.

3.      A. Perdih, Razprava na posvetu Praprebivalstvo na tleh Srednje Evrope ob referatu [1] in podan predlog prevoda, Ljubljana, 2002.

4.      G. Barker, T. Rasmussen, The Etruscans, Blackwell, Oxford 1998, p. 88.

Povzetek

Znanstveniki še vedno iščejo vsebino napisa na meču iz Verone in v teh prizadevanjih lahko bistveno pripomore ustrezno razumevanje do sedaj nerazumljenega napisa, kjer si pomagamo s primerjavo do sedaj znanih prevodov. Za primerjavo prečrkovanja imamo kar osem možnosti različnih avtorjev, pri prevodih pa le pet. Delovna hipoteza predvideva ustrezen delež pravilno prečrkovanih črk in ustrezen delež prepoznanih črk in ustrezen delež razumljenih besed. Analiza kaže, da so dosedanja prečrkovanja nekoliko nedosledna, pri prevodih pa izrazito odstopata prevoda A. Perdiha in V Vodopivca, ki edina močno presegata pogoje delovne hipoteze in nam zato najverjetneje podajata ustrezno razumljeno vsebino napisa.

Rezultati potrjujejo pravilnost Perdihovega in Vodopivčevega prevoda saj vsebujeta kar 69,8% in 73,2% prepoznanih črk, medtem ko ostali prevodi dosegajo le 4,8%, 20,0% in 19,5%. Podobna je primerjava prepoznanih besed, saj jih imata Perdihov in Vodopivčev prevod oba kar 90,9%, medtem ko jih imajo ostali prevodi le 38,5% in 41,7% in 38,5%. Rezultati kažejo, da sta Perdihov in Vodopivčev prevod odlična, ostali prevodi pa so bistveno manj verjetni. Slovenščina je tudi v tem primeru uporabno orodje, saj s svojimi številnimi dialekti omogoča razumevanje najstarejših slovanskih zapisov.