Korenine / Origin / Herkunft

       ŠTUDIJA PREČRKOVANJ IN BRANJ NAJSTAREJŠEGA VENETSKEGA NAPISA

Vinko Vodopivec

Pot na Drenikov vrh, Ljubljana, Slovenija

Ključne besede: Este, Es 120, Veneti, Wendi, Etruščani, Slovani, jezikoslovje, arheologija

Key words: Este, Es 120, Venets, Wends, Etruscans, Slavs, linguistic, archaeology

Abstract

A Study of Transcriptions and Readings of the Oldest Venetic Inscription

The oldest Venetic inscription, ES 120 from the 6th century BC, is written on a bronze bowl found near Este, Italy, in 1937. Because of its age and length, the inscription inspired among Venetologists many attempts to read and understand it. Analyses of different readings clearly show that so far the endeavours of acknowledged Italian, French and German scientists are not satisfactory. They do not meet any of the established criteria for understanding the inscription. Their proposals of division of the continuous text into words, and reading and understanding it, remain on the level of unproved and implausible hypotheses. Their readings essentially differ from one another; however, what they have in common is their uniform sidestepping of the possibility of decipherment on the basis of Slavic languages. On the other hand, the division and reading of the continuous text as presented by Matej Bor (Slovenia) meets the defined criteria, although his solutions, too, could use some minor corrections and improvements. His division and translation of this text on the basis of Slavic languages shows, as is the case with other Venetic and Etruscan inscriptions deciphered by him, the presence of Slavic language roots in northern Italy and beyond, where Veneti lived.

Some scientists, who despite the undeniable evidence reject the decipherment of Venetic inscriptions on the basis of Slavic languages, should prove their rejection with better translations on the basis of their preferred languages - Latin and Greek. Many translations of Venetic inscriptions deciphered with the help of Slavic languages were published in Slovenian literature; some of them, and especially the analysis of translations, were published also in the Proceedings of the conferences in the series Korenine Slovenskega naroda/ Roots of the Slovenian Nation. The translations on the basis of the Slovenian and other Slavic languages can then be reviewed and compared with translations made by other Slovenian scientists on the basis of languages of their choice, and subsequently, a scientific evaluation of correctness of both theories could be made.

Uvod

Najstarejši venetski napis z oznako »Es 120« je na dobro ohranjeni bronasti posodi, ki je bila najdena leta 1937 pri hidrogeoloških delih za odtočni kanal v kraju Lozzo nad pokrajinsko cesto Montagnana - Este, 200 m stran od mostu Torre, približno 5 m globoko. Eden od delavcev jo je skril in šele čez skoraj 30 let se je pojavila v strokovnih rokah. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za do danes najstarejši venetski napis, ki je nastal najkasneje sredi 6 stoletja pr. Kr. Zaradi njegove starosti in relativne dolgosti je med venetologi vzbudil veliko zanimanje in več poskusov branja [1]. Matičetov v tem svojem delu zavrača branje tega napisa s pomočjo slovanskega izrazoslovja, vendar ne nudi za svoje trditve ustreznih dokazov, razen dosedanjih ugotovitev venetologov, ki pa zaradi majhnega obsega razumevanja prav tako niso verodostojna. V razpravi navaja Borovo pesniško svobodo in nedoslednost, vendar tudi sam ostaja na istih temeljih, saj raje verjame tujim znanstvenikom kot kakršnimkoli dokazom, ki bi bili v nasprotju z njihovimi teorijami.

Poskusi branja do sedaj priznanih venetskih avtorjev, ki berejo besedilo s pomočjo latinščine in grščine, se bistveno razlikujejo od poskusov branj s pomočjo slovanskih osnov, zlasti slovenskega jezika. Taka različnost branj in razumevanj tega najstarejšega znanega venetskega zapisa zahteva strokovno in statistično presojo posameznih poskusov branj. Zahteva pa tudi primerjavo značilnosti in vsebine vseh prevodov, tako glede delitve na besede in njihovo število, kot glede razumevanja vsebine zapisanega teksta. Treba je ugotoviti njihovo stopnjo zanesljivosti in jih primerjati med seboj.

Prečrkovanje najstarejšega venetskega teksta ali prevod obravnavajo navedeni avtorji, ki imajo v naslednjem tekstu vedno isto zaporedno število.

1.         Lejeune            1971/1972                              [2]

2.         Untermann       1980                                       [3]

3.         Prosdocimi       1968, 1978, 1988                   [4, 5], [6] tudi Fogolari

4.         Bor                  1990                                       [7]

5.         Vodopivec       2005                                       primerjalna branja

Prečrkovanje

Navedeni avtorji so prečrkovali navedeni najstarejši venetski zapis Es 120, kjer so odebeljeno označene napačno prebrane črke, takole:

1          ALKOMNOMETLONŚIKOSENOGENESVILKENISHORVIONTEDONASAN

2          ALKOMNOMETLONŚIKOSENOGENESVILKENISHORVIONTEDONASAN

3          ALKOMNOMETLONŚIKOSENOGENESVILKENISHORVIONTEDONASAN

4          ALKOMNOMETLONŠIKOSENOGENESVILKENIZHORVIONTJEDONASAN

5          ALKOMNOMETLONŠIKOSENOGENEŽVILKENIZHORVIONTEDONASAN

Prečrkovanje napisa na bronasti posodi, skledi ali čaši je dokaj enotno, saj gre za lepo oblikovane črke. Kljub temu sta opazni po dve napaki pri prvih štirih avtorjih in sicer:

Delitev zveznega teksta in prevodi v originalu, slovenščini in angleščini

Tuji avtorji [2-6] jemljejo kot osnovo za delitev zveznega besedila v skupke črk predvsem staro grščino, pa tudi latinščino. Zlasti črka S jim služi kot znak za konec besede. Zato naredijo takele delitve:

1. Lejeune [2]

1a  ALKOMNO     METLON        ŚIKOS   ENOGENES VILKENIS  HORVIONTE   DONASAN            (7)

        sthenonte        mnemeion          ime                ime                ime                ekonte                edosan           (1, 4)

        silen?                spomenik           ime                ime                ime               molim?                 svetišče?

        powerful?         monument          name           name            name               pray?                 temple?

Silen? spomenik Šikos, Enogenes (in) Vilkenis molijo? (v) svetišču?

Powerful? monument Šikos, Enogenes (and) Vilkenis pray? (in) tempel?

1b ALKOMNO     METLON        ŚIKOS   ENOGENES VILKENIS  HORVIONTE   DONASAN           (7)

      sthenhrodz        metron                ime              ime                 ime              eühomai               edodz            (2, 7)

       silen     mera                   ime              ime                 ime                molim                   svetišče

       powerful           measure              name          name             name               pray                   temple

(V) silni meri Šikos, Enogenes (in) Vilkenis molijo (v) svetišču.

(In) powerful measure Šikos, Enogenes (and) Vilkenis pray (in) tempel.

Lejeune [2] podaja celoten prevod, ki daje slabe rezultate, podaja pa tudi variante, ki z znanimi grškimi besedami bistveno izboljšajo verjetnost njegovega prevoda, zato sta podani obe varianti. Prikazuje podobne besede, ki pa nimajo znanega pomena, zato ne morejo biti upoštevane kot prepoznani prevodi niti delno kot prepoznane črke. Pomaga si s staro grščino, vendar tudi tako njegovo prizadevanje ne daje rezultatov, ki bi podajali smiseln in verjeten prevod. Še vedno so prisotna kar tri imena, kar je vprašljivo, saj je pri votivnih napisih vedno v ospredju prošnja, ki pa v predlaganem prevodu sploh ni izražena. Treba je poudariti, da grščina nima prav nikakršnega vpliva na venetščino, zato take primerjave vodijo v slepo ulico [9]. Znanstveniki uporabljajo take stranpoti le v primerih, ko snovi, ki jo razlagajo, ne razumejo ali je iz določenih osebnih, nacionalističnih ali znanstveno pravovernih razlogov nočejo razumeti.

Iz znatne in večkrat nedorečene razprave je možno izluščiti naslednje pomene za posamezne besede:

Alkomno                σθένοντε – sthenonte - ?,

σθένχρός – sthenhrodz - silen, krepak, mogočen - powerful, vigorous, mighty

metlon                   μνημεϊον – mnemeion – spomenik - monument,

μέτρον – metron - mera, kar se meri, pot, prostor – measure, what is measured, way, room

Śikos                      Σ..οζ                       ime darovalca                       name of donor

Enogenes              E…..ηζ                   ime darovalca                       name of donor

Vilkenis                 Φ….δαζ                 ime darovalca                       name of donor

horvionte              ὲκόντε - ekonte-?,

έκοϋσιοζ – ekoüsiodz - prostovoljen, - voluntary,

εϋχομένω – eühomeno - ?,

                               εύχοζ – eühodz - slava, čast – glory, honour,

εύχομαι - eühomai- zaobljubim, izprosim, molim – take vows, obtain, pray

donasan                                εδοσαν – edosan - ?,

2. Untermann [3]

2    ALKOMNO   METLONŚIKOS    ENOGENES   VILKENIS   HORVIONTE   DONASAN                           (6)

                nome              nome                             nome          nome                  nome                      donare           (1, 4)

                ime                  ime                                 ime              ime                     ime                         darovati

name              name                              name          name                  name                      give

Untermann [3] predlaga sicer nekoliko drugačno razdelitev črk s tem da združi dve besedi v eno ime, vendar to ne daje nove možnosti razumevanja napisa. Tako branje se tudi do sedaj priznanim venetologom zdi le možna hipoteza, ki pa je le malo verjetna [6].

Alkomno, Metlonšikos, Enogenes, Vilkenis (in) Horvionte darujejo.

Alkomno, Metlonšikos, Enogenes, Vilkenis (and) Horvionte (are) giving.

3. Prosdocimi, sam ali z drugimi [4-6]

3  ALKOMNO   METLON     ŚIKOS   ENOGENES   VILKENIS   HORVIONTE      DONASAN            (7)

          nome     l`oggetto donato   nome           nome            nome                epiteto                  donare            (1, 4)

          ime                 dar                  ime               ime                ime                   vzdevek                               darovati

          name              gift                  name            name            name                nickname               give

       Dioscuri                                                                                                       sublime

Dioscuri dar Šikos, Enogenes (in) Vilkenis vzvišeni darujejo.

Dioscuri gift Šikos, Enogenes (and) Vilkenis sublime (are) giving.

Fogolari in Prosdocimi [6] ponujata mnogo razlag, vendar ne dajeta skoraj nobene možnosti za ugotavljanja pomena  napisa. Vrtita se okoli možne dvojine darovalcev, kar pa je sporno, saj nimata za to nobene osnove, saj ne moreta soditi o dvojini v jeziku, ki ga ne razumeta. Pojavljajo se imena božanstva in darovalcev tako, da sta podala osnove le za prevode treh besed, od katerih sta prvi dve možni le na ravni hipoteze in le tretja nudi ustrezno osnovo za razumevanje. Ta ustrezna beseda je DONASAN, ki ima osnovo v italijanščini – donare in v slovenščini - donesti, ki jo lahko uporabimo tudi v možnem pomenu darovati. Iz obširne in večkrat nedorečene razprave je možno izluščiti naslednje pomene za posamezne besede:

Alkomno               nome della divinita              ime božanstva                      name of divinity   (Dioscuri)

metlon                   l`oggetto donato                 dar božanstvu                      gift to divinity

Śikos                      nome individuale                 ime darovalca                       name of donor

Enogenes              nome individuale                 ime darovalca                       name of donor

Vilkenis                 nome individuale                 ime darovalca                       name of donor

horvionte              epiteto predicato                 vzdevek božanstva             nickname of divinity

na primer: vzvišeni            for example: sublime

donasan                                verbo votivo – donasto     donesti, darovati                 bring, give

4. Bor [7] je uporabil slovansko izrazoslovje, ki mu je omogočilo razvozlavanje priznanim venetologom do sedaj nerazumljivega in skrivnostnega napisa.

4 ALKOMNO METL  ONŠI  KO  SENO  GENE  SVIL KE   NIZ  HOR VIONTJE  DO NAS AN                   (14)

     Lakomno   metel     vase    ki     sem     gnaje  zavil   ko     niz    gor     potujoč     do   nas   on     (12, 33)

       Greedily        devouring   when   here     drive   turn  when down  hill    traveling    to    us     he

Lakomno (po)metel vase, ko (je) sem gnaje zavil, ko niz gor potujoč do nas on (prišel).

He greedily devouring when here driving turn when down hill traveling to us he.

Uporabljene besede:

alkomno                lakomno, željno, Stcsl. alkati, Rus. alkat?, Lit. alkanas, Let. alkt grasping

metl                        (po)metel, pometel je skledo žgancev, Stcsl. meto – mesti                         greedily eat

onši                        vase                                                                                                                     in him

ko                           ki, srbohrv. ko, koji                                                                                            who

seno                       sem, prislov, lit. šen                                                                                          here

gene                       gnaje se, goneč, hiteč                                                                                       drive

svil                         zavil, Stcsl. viti                                                                                                   turn

ke                           ko, kje                                                                                                                  when

niz hor                   niz gor, niz ulice, niz hriba                                                                                down hill

viontje                   potujoč; deležnik od vijonit, Stcsl. viti, Ital. viaggiare, Lat.via                   travel

do nas an              do nas on - v napisih je on vedno an                                                             to us he

donasan                                donešen, prinesen                                                                                                            beared

5. Vodopivec je nekoliko izboljšal Borov prevod in ga opredelil v dveh različicah z najmanjšim in največjim številom besed tako, da je možno kar najbolje oceniti ustreznost prevodov.

5a  ALKOMNO  METL  ON  ŠI  KO  SENO GENE ŽVIL KE   NIZ  HOR VIONTE DO NAS AN         (15)

      Lakomno      metl      on   je  ko    seno    žene    žival    ko    niz     gor  potujoč  do  nas   on     (13, 38)

        Greedily  devouring   he    when   hay     drive   beast  when  down  up  traveling  to    us    he

Lakomno metel on, ko (s) senom gnal žival, ko niz gor (je) potoval do nas.

He greedily devouring, when drive hay with beast, when down (and) up traveling to us he.

5b  ALKOMNO METLONŠI KO  SENO GENE ŽVIL  KE   NIZ    HOR VIONTE  DONASAN             (11)

        Lakomno     metlonši      ko    seno    žene   žival     ko     niz     gor    potuje      donašan          (10, 40)

          Greedily     devouring   when  hay     drive  beast  when  down   hill      travel        beared

Lakomno (je) metel, ko (s) senom gnal žival, ko niz gor (je) potoval donešen.

He greedily devouring, when drive hay with beast, when down hill (he) travel beared.

Uporabljene besede:

alkomno                lakomno (premet)                                                                               greedily

metl                        metel, beseda v rabi za hitro jedenje                                               devouring

on                           on, osebni zaimek                                                                              he

ši                            ? (je)                                                                                                     ? (is)

metlonši                beseda v rabi za hitro jedenje v sedaj neknjižni obliki                 devouring

ko                           ko, časovni prislov                                                                            when

seno                       seno, prva košnja trave                                                                    hay

gene                       žene, gnati živino                                                                               drive beast

žvil                         žival, delni premet, vprežna žival                                                     draught animal

ke                           ko, časovni prislov                                                                            when

niz                          dol – niz gora                                                                                      down

hor                         gor, navzgor, lahko tudi gora ali grič                                              up, mountain, hill

vionte                    via – italijansko cesta, proviant – latinsko popotnica                 travel

do                           do – prislov ali predlog                                                                     to

nas                         nas, 4. sklon osebnega zaimka mi                                                    us

an                           on, osebni zaimek                                                                              he

donasan                                donesen, donašan, dovršna oblika glagola nositi                        beared

Pri prepoznanih črkah bi lahko upošteval še 3 črke, ki predstavljajo uporabo v narečjih in so označene poševno, kar bi rezultat še nekoliko izboljšalo.

Delovni hipotezi

Delovni hipotezi sta enaki kot sta bili uporabljeni pri primerjavi različnih prečrkovanj in branj etruščanskih zlatih Pyrgijskih ploščic [8].

Delež prepoznanih črk v posameznem prevodu mora biti najmanj 25% če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavanega besedila.

Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30% in to brez imen in ne prevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavnega besedila.

Analiza črkovanja in prevodov

Primerjava črkovanja neprekinjenega teksta 50 črk

         avtor           drugače pisane črke        število       delež

1                     S          S                     2          4%

2                     S          S                     2          4%

3                     S          S                     2          4%

4                     S          J                      2          4%

5                                                         0          0%

Vsa prečrkovanja statistično ustrezajo napisanemu tekstu, pa čeprav so opazne napake, ki izvirajo iz površnosti, neznanja ali iz ideologije.

Primerjava različnih prevodov neprekinjenega teksta 50 črk, ki najverjetneje vsebuje vsaj 11 besed

avtor       prepoznane črke       delež                prepoznane besede      delež    število besed

1a                      4                      8,0%                           1/10                 9,1%               7

1b                      7                    14,0%                           2/10               18,2%               7

2                        4                      8,0%                           1/10                 9,1%               6

3                        4                      8,0%                           1/10                 9,1%               7

4                      33                    66,0%                         12/14               85,7%             14

5a                    38                    76,0%                         13/15               86,7%             15

5b                    40                    80,0%                         10/11               90,9%             11

Analiza je pokazala, da do sedaj priznani italijanski in nemški venetski avtorji izpolnjujejo manj kot 1/3 norme prepoznanih črk v prevodih in manj kot tretjino norme prepoznanih besed. Francoski avtor doseže v boljši različici le dobro polovico zahtevanih prepoznanih črk, v deležu prepoznanih besed pa tudi izpolni le dobro polovico predpostavljene zahteve. Rezultat analize je prepričljiv in njihove prevode dopušča le kot možne, vendar nedokazane delovne hipoteze.

Borovo branje je prepričljivo, saj delež prepoznanih črk prekoračuje zahtevano normo skoraj trikrat, zahtevani delež prepoznanih besed pa tudi skoraj trikrat. Primerjalna branja pa deleže prepoznanih črk izboljšajo na več kot trikratno vrednost, pa tudi zahtevani delež prepoznanih besed je v drugi različici več kot trikraten glede na vrednost norme, postavljene v delovni hipotezi. Prevod je zato zanesljiv, čeprav so še vedno možne izboljšave, na podlagi širjenja znanja o jeziku starodavnih Venetov.

Podrobnosti in smiselnosti prevodov

Lejeune [2]:

Prevod na osnovi grščine še vedno vsebuje tri imena ali 43% besed, kar pomeni 21 črk ali 42% nerazumljenega napisa, sicer pa daje v drugi varianti s kombinacijo možnih besed, še dokaj razumljivo vsebino, vendar ne izpolnjuje nobenega pogoja predpostavljenih delovnih hipotez. Prevod zajema le 7 besed od katerih so kar tri imena, kar oboje priča o neznatnem razumevanju napisa. V primerjavi s prevodi na osnovi slovanskih jezikov, ki so prepričljivo boljši, pa izgubi še svoj morebitni smisel. Treba je poudariti, da tudi mnogi drugi venetski napisi odkrivajo prav vsakdanje življenjsko pomembne zadeve, ki niso nujno povezane s čaščenjem, verovanjem ali darovanjem, kot te stare napise praviloma razlagajo do sedaj priznani venetologi.

Untermann [3]:

Prevod zajema kar 5 imen od 6 besed ali 83% in 43 črk ali 86% tako, da se tudi italijanskim avtorjem zdi le malo verjeten. To priča o neznatnem razumevanju napisa, saj večje število besed praviloma izkazuje tudi večjo verjetnost razumevanja obravnavanega besedila.

Fogolari, Prosdocimi [6]:

Prevod zajema kar 4 imena ali 57%, to je 28 črk ali 56% tako, da je že iz tega razloga le malo verjeten. Ne izpolnjuje nobenega v delovni hipotezi zahtevanega pogoja, v primerjavi s prevodi na slovanskih osnovah pa izgubi še svoj morebitni smisel. Zajema le 7 besed od katerih so kar štiri imena, kar oboje priča o neznatnem razumevanju napisa, saj večje število besed in manjše število imen, izkazuje praviloma tudi večjo verjetnost razumevanja obravnavanega besedila.

Bor [7]:

Prevod ne vsebuje nobenega imena in podaja smiselno vsebino in to skoraj za vse besede. Visoko izpolnjuje oba postavljena pogoja, zato ga smemo upravičeno upoštevati kot pravilnega, kljub manjšim možnim popravkom. Prevod zajema kar 14 besed, kar dodatno izkazuje dobro razumevanje napisa. S tem dodatno potrjuje pravilnost branja in razumevanja venetskih napisov na osnovi slovanskih jezikov, zlasti slovenščine kot izrazito arhaičnega jezika. Tudi v tem pogledu se izkaže, da tudi najstarejši venetski napisi ne vsebujejo le versko darovanjske vsebine, ampak so napisi v veliki meri prav značilni za življenje v vsakdanjem okolju.

Vodopivec:

Prevod, ki je podan v dveh skrajnih različicah glede števila besed, še izboljšuje Borov prevod in visoko presega v delovni hipotezi postavljeni meji. Prevoda zajemata v skrajnih različicah po 11 in celo 15 besed, kar dodatno izkazuje dobro razumevanje obravnavanega napisa. Opazne so tudi spremembe glede na Borovo branje, saj so kar tri besede z različno vsebino in sicer: ši, seno in žival, kar delno sicer spremeni smisel napisa, vendar pa le malo vpliva na celotno razumevanje obravnavanega besedila.

Zaključek

Analiza različnih branj in razumevanj najstarejšega venetskega napisa Es 120 iz 6. st. pr. Kr., ki je na dobro ohranjeni bronasti posodi, je dala nedvoumne rezultate. Analiza različnih branj kaže, da branja do sedaj priznanih italijanskih, francoskih in nemških venetologov niso ustrezna, saj ne izpolnjujejo nobenega postavljenega kriterija za razumevanje napisa. Njihovi predlogi delitve zveznega teksta, branj in razumevanj navedenega napisa zato ostajajo na ravni nedokazanih hipotez. Predlog branja, ki ga je ponudil Vladimir Pavšič - Matej Bor pa nedvoumno in celo večkratno ustreza obema meriloma v postavljenih delovnih hipotezah, čeprav tudi njegova rešitev zahteva nekoliko manjših popravkov in izboljšav. Naši znanstveni jezikoslovci, ki še vedno zanikajo pravilnost razumevanja venetskih in wendskih napisov s pomočjo slovanskih osnov, naj predložijo vsaj toliko prevedenih napisov na podlagi romanskih osnov ali grščine, kot so jih pripravili slovenetologi na slovanskih osnovah in so mnogi objavljeni tudi v zbornikih projekta Korenine slovenskega naroda. Tako pripravljene prevode se bo lahko strokovno in na enakih osnovah pregledalo in primerjalo ter preverilo pravilnost obeh teorij.

Literatura

Povzetek

Najstarejši venetski napis ES 120 iz 6. st. pr. Kr. je na dobro ohranjeni bronasti posodi, ki je bila 1937 izkopana blizu kraja Este. Zaradi svoje starosti in dolžine je med venetologi vzpodbudil več poskusov branja in razumevanja. Analiza različnih branj nedvoumno pokaže, da branja do sedaj priznanih italijanskih, francoskih in nemških venetologov niso ustrezna, saj ne izpolnjujejo nobenega postavljenega kriterija za razumevanje napisa. Njihovi predlogi delitve zveznega teksta ter branj in razumevanj navedenega napisa zato ostajajo na ravni nedokazanih in le malo verjetnih hipotez. Njihova branja so med seboj bistveno različna, zlasti pa odstopajo od branja na slovanskih osnovah. Predlog branja, ki ga je ponudil Vladimir Pavšič - Matej Bor pa nedvoumno in celo večkratno ustreza obema postavljenima hipotezama, čeprav tudi njegova rešitev zahteva nekoliko manjših popravkov, izboljšav in drugačnih pomenov besed. Kljub morebitnim izboljšavam, pa že sedanji prevodi tega napisa na slovanskih osnovah, tako kot pri drugih starih etruščanskih in venetskih zapisih, nedvoumno pričajo o naših slovanskih jezikovnih koreninah v sedanji severni Italiji, kjer so živeli Veneti, naši jezikovni predniki.

Naši znanstveniki, ki kljub nespornim dokazom, zavračajo razumevanje venetskih napisov na slovanskih osnovah, naj take trditve dokažejo z boljšimi prevodi in razumevanji na drugih, po njihovem mnenju predvsem na romanskih ali grških osnovah. Mnogo prevodov venetskih napisov na slovanskih osnovah je objavljeno v znani slovenski literaturi, precej prevodov in zlasti analize prevodov pa so objavljene tudi v zbornikih Korenine slovenskega naroda. Prevode na osnovi slovenščine in drugih slovanskih jezikov se bo lahko strokovno in na enakih osnovah pregledalo in primerjalo s prevodi naših znanstvenih jezikoslovcev na drugačnih osnovah ter znanstveno preverilo pravilnost obeh teorij.